Zakaj je moj otrok po vrtcu tako tečen?

Vzgojiteljice pravijo, da je vaš otrok v vrtcu priden. Da sodeluje. Da se lepo igra, sam in z drugimi. Da je prijazen in videti zadovoljen. Od takrat, ko ga prevzamete in vse dokler zvečer ne zaspi, pa je vse prej kot to …

… Je tečen, razdražljiv, jokav in zahteva vsako minuto vaše pozornosti. Zakaj?

Ker je utrujen.

Eden od možnih vzrokov je utrujenost. Se je zjutraj prebudil sam od sebe ali ste ga morali prebuditi vi? Je ponoči spal dovolj za njegove potrebe? Mu količina popoldanskega spanca v vrtcu zadošča?

Če je težava v tem, mu po vrtcu omogočite počitek, na kavču ali v vašem naročju. S knjigico ali brez. Z nežnim pogovorom ali preprosto tišino. Že po petnajstih minutah bo morda čisto drug otrok. 

Ker je lačen.

Nekaterim otrokom prehrana v vrtcu zadošča in ustreza, drugim ne. Poleg tega so malice po počitku navadno bolj prigrizki. Ko greste po otroka v vrtec, imejte s seboj kakšno sadje, jogurt, kos kruha, pijačo (npr. bezgov sok v njegovi najljubši steklenički).

Pripravite mu kdaj tudi kakšno prav posebno presenečenje – jagode, borovnice ali rogljiček! Usedita se bližini vrtca za krajši piknik ali se počasi sprehajajta in jejta. Poln želodček bo lažje dobre volje!

Ker potrebuje mir.

V vrtcu se kar naprej nekaj dogaja in je večino časa kar hrupno. Otroci plešejo, pojejo, ustvarjajo, se sprehajajo, igrajo, jejo, sodelujejo, se med seboj prepirajo, spijo. Za marsikaterega otroka je to preveč dražljajev.

Ko pridemo po otroka v vrtec, pogosto želimo z njim izrabiti čas še za kakšen opravek ali iti na sprehod, ker je pač lepo vreme. On pa morda potrebuje samo – mir. Igro v svoji sobi, kjer mu ni potrebno deliti igrač in kjer ga nihče ne sili k petju ali ustvarjanju (pa četudi to nadvse rad počne!).

Ker vi hitite.

Že ko otrok iz igralnice hodi proti vam, mu govorite, naj teče. Ker se vama mudi. Ko se otrok obuva in oblači, mu govorite, naj to počne hitreje. Ker se vama mudi. Ko otrok pleza v avto ali hodi počasi, mu govorite, naj pohiti.

Včasih res ne gre drugače. Največkrat pa, če dobro pomislite, imate na voljo tisto dodatno minuto, da otroka objamete, da mu dovolite njegov tempo oblačenja in njegov tempo hoje. Tudi če vas kdo stalno priganja, niste ravno navdušeni, kajne?

Ker vi niste umirjeni.

Tudi za vami je včasih dolg dan, ko ni šlo vse po načrtih. In pred vami še dolgih nekaj ur, v katere ne veste, kako boste stlačili vse opravke. Toda otrok vaše počutje srka vase in se temu primerno tudi odziva.

Dovolite si včasih ukrasti pet minut zase, da zadihate in se umirite, preden greste po otroka. Morda bo pa od teh petih minut odvisno, če bo v vašem popoldnevu prevladal mir ali nemir.

Ker je izgubil stik z vami.

Že nekajurna odsotnost staršev je za nekatere otroke lahko izredno stresna. Ker niso prepričani, da jih imate še radi. Da ste še vedno na tem svetu zanj, pa čeprav ne ob njem.

So otroci, ki potrebujejo bistveno več telesnega in čustvenega stika s svojimi starši kot ostali. Potrebujejo stalno potrditev, da so (še vedno) središče vašega sveta. Če prepoznate v tem vašega otroka, mu ob popoldnevih namenite čim več pozornosti. Vi ga poznate najbolje in veste, katere dejavnosti vaju najbolj osrečujejo.

Ni potrebno, da gre za velike stvari. Naj bodo to preprosti trenutki, le da se mu popolnoma posvetite. Ko se bo čutil ponovno povezanega z vami, bo izginila tudi sitnoba.  

Foto: newkidscenter.com