Zanosila sem nepričakovano. Z možem, takrat še zaročencem, sva sicer imela v planu naraščaj, vendar nekoč – kar je pomenilo čez nekaj let. Kar naenkrat sva bila postavljena pred dejstvo, da dejansko bova starša in to sedaj.
Začela sva se pripravljati na dojenčka. Veliko sem brala in raziskovala ter iskala vse mogoče informacije. Vsa navdušena sem svoje novo znanje delila z možem, a bila hkrati nemirna, saj nisem vedela, kakšna bo njegova reakcija. Vedela sem, da me bo podprl pri dojenju. Pa vendar koliko časa se mu bo zdelo dojenje »normalno«? Kaj si misli o dojenju v javnosti, kaj o tem, da dojenčka ne bi na silo odstavljala? Vedela sem, da je »ekološki« do neke mere, toda kaj si bo mislil, če mu omenim pralne plenice? In če predlagam, da bi najino posteljo delila z dojenčkom? Bova še enakih mnenj?
Še najbolj sem se obremenjevala s tem, kakšno hrano ponuditi dojenčku, ko mleko ne bo več zadoščalo? Oba sva vegetarijanca. Kaj pa najin otrok? Me bo mož tudi pri tem podpiral?
Njegov glaven pomislek je bil, da ne želi otroka prisiliti v določen način prehranjevanja, kar bi pomenilo tudi vegetarijanstvo proti otrokovi volji. Odločila sva se, da bova otroka vzgajala v vegetarijanskem duhu toliko časa, dokler ne bo dovolj star, da bo razumel cel proces: od rojstva živali do njenega »konca«, ko pristane kot meso na krožniku.
Do sedaj nismo imeli težav. Imava dovolj znanja o prehrani, da hči dobi vse, kar potrebuje z vegetarijansko prehrano. Potrebno je le malo več komunikacije z varuško in priprave primernega jedilnika.
Seveda sva bila deležna tudi raznih šaljivih pripomb v stilu, kako si hči želi hamburger ali da se bo iz upora poročila z mesarjem.
Z vegetarijansko prehrano dobi otrok vsa potrebna hranila.
Včasih pa naju tudi kdo radovedno vpraša, kaj pravzaprav je. Obstaja namreč napačno prepričanje, da so vegetarijanske diete zapletene in polne čudnih živi. Pri 14 mesecih moja hči je tisto, kar jem sama, to pa je vse tisto, kar hočem – od lazanje, omlet, sendvičev, špagetov do pice. Torej vse, kar jejo tudi ostali otroci.
V tem obdobju je njeno prehranjevanje enostavno. Poje tisto, kar ji ponudimo na krožniku. Ko bo postajala bolj radovedna in neodvisna, pa bova morala biti še bolj pozorna na to, kaj nese v usta. Ko bo spraševala, zakaj drugi (občasno celo njen oče) jedo hrano, ki je ona ne sme, ji bova pojasnila, da mi živali smatramo kot prijatelje in ne hrano.
Glavni argument, s katerim ljudje nasprotujejo najini odločitvi, je ta, da bi ji morala pustiti, da se sama odloči, ali želi biti vegetarijanka ali ne. Ne bi se mogla bolj strinjati. Ne zanikam, da bi bila ob njeni odločitvi, da vključi meso v svojo prehrano, žalostna, ampak bom podpirala njeno odločitev. Vendar bo njena odločitev temeljila na obveščenosti. Prepričana sem, da bo zaradi vegetarijanskega vstopa v življenje cenila in spoštovala hrano, kar v današnjem svetu še kako manjka.
Nataša
Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Hmm pa se res skozi vegetarjanstvo da dobiti vse kar otrok potrebuje?
[i]Prepričana sem, da bo zaradi vegetarijanskega vstopa v življenje cenila in spoštovala hrano, kar v današnjem svetu še kako manjka.[/i]
torej vsejedci ne cenimo in spoštujemo hrane? je torej Jezus ni cenil in spoštoval? ta pomislek je smešen.
moj glavni pomislek ni v tem da otrok sam izbere (starši morajo izbirat za otroka dokler ni dovolj zrel kar smatrajo da je zanj najboljše), pač pa v tem, da otrok ne dobi vsega kar nujno potrebuje za razvoj.
sicer čas in prostor ni pravi za poglobljeno debato, ampak samo en kratek primer. če pogledamo beljakovine se vsi strinjamo da se nahajajo tudi v hrani rastlinskega izvora. ampak težava je v tem da telo tiste beljakovine izkoristi v dosti manjši meri kot živalske (tudi manj kot 50%) in ob razpadu tistih beljakovin ki niso izkoriščene se sprošča dušik, itd. Torej se ne moremo zanašat zgolj na tabele “v leči je xy% beljakovin”, pač pa je potrebno upoštevat še marsikaj drugega. In kako zgolj iz rastlinske hrane dobit dovolj beljakovin (1-2 promila glede na telesno težo) in to tistih izkoriščenih, ne zaužitih, je velik problem. zgolj toliko za kratko ilustracijo.
ljudje smo ustvarjeni kot vsejedci (oblika telesa, prebavni trakt, zobje…) in mislim da bi se moralo to upoštevat vsaj dokler se človek razvija-v otroštvu. Pozneje pa se lahko vsak odloči kako bo živel in kaj bo jedel.
Če otrok zgolj ne je mesa, je pa ostale živalske proizvode, kot so mleko in mlečni izdelki, jajca, … potem dobi prav vse potrebne sestavine.
Se strinjam, da je premalo spoštovanja do hrane, sploh do mesne hrane: že od tega, kako se redi živali, kako se jih kolje itd… in prav vsak, ki je meso, bi se moral tega zavedati.
Živali so prijatelji. Ok, Kaj pa rastline? Niso prijatelji
Še noben vegetarijanec mi ni znal odgovoriti zakaj meso ne in rastline ja. Mi lahko razloži avtorica?
Zame so vegetarijanci hinavci. Res. Govorijo o spoštovanju narave, rastline pa jedo brez problema, kot da niso žive. Ne vem, zakaj živali ne jedo. Verjetno jedo rastline le zato, ker jih ne pogledajo lepo in žalostno preden jih odrežejo.
Edini, ki jih lahko cenim v tem pogledu zbirčnosti so tisti, ki jedo striktno to, kar pade iz drevesa. Ničesar ne odrežejo, ničesar ne poškodujejo ali ubijejo. Le ti delajo to, kar govorijo, ostali po mojem mnejnju nekaj nalagate in živite neko modno muho. Naravnost bebavo.
Da pa otroke silite jesti tako… Nimam besed!
Otrok z vegeterjanstvom pač ne dobi vseh snovi, ki jih potrebuje. Ljudje smo pač vsejedci pa če se avtorica še tako prepričuje, da to ni res in da so živali naši prijatelji. Dvomim da bi katera mesojeda žival razmišljala o človeku, kot o prijatelju, če bi bila lačna.
Vegeterjanstvo in veganstvo ipd. so samo zmišljevanje ljudi, ki imajo vsega preveč in ne vedo, kaj bi si še zmislili. Če bi bili lačni in nebi imeli denarja niti za hrano, dvomim, da bi si še zmišljevali ali bi jedli meso ali ne. Če kdo torej ne ceni hrane, so to vegeterjanci in ne vsejedci, ki si pač ne zmišljujejo ali bi pojedli piščanca ali ne.
Poleg tega avtorica izpodbija sama sebe s trditvami, da se bo njen otrok sam odločil ali bo vegeterjanec ali ne in mu sama daje samo rastlinsko hrano, zraven pa še napiše, da se bo sigurno spraševal zakaj nekatere hrane NE SME jesti. Toliko o odločitvi, kaj bo jedel. Žalostno.
No žaba povej, česa ne dobi samo z rastlinsko hrano + z jajci in mlekom?
Pa sama nisem vegetarijanka, ampak mi gre pa na živce to prepričevanje, da moramo nujno jesti meso.
Enačiti živali in rastline je pa sploh klasa zase. A imajo rastilne čustva, a rastline čutijo bolečine?
par let nazaj sem brala raziskavo lih o tem, da tud rastlino “čutijo”. Pa je blo čist znanstveno preverjeno, noben larifari, sem pa pozabila, kako točno je že šlo… se pa čist dobro spomnim, da so ugotovil, da se je rastlina na primer odzvala, če so jo hotli zakurit (že samo, če so pomislili, da jo bojo zakuril) in še neke take fore … Mi je prov žal, da ne morem dat kašnga bolj verodostojnega linka.
Ja jaz sem tudi enkrat že slišala o tem… pa ne dolgo nazaj sem gledala en ful dobr dokumentarec o vodi – in o tem kako voda sprejema informacije – tudi naše misli in besede,… skratka iz tega vidika bi bilo potem logično, da vsaka “stvar” ki je narejena iz vode dobi neko informacijo preko vode… kar bi lahko razložilo to, da rastline čutijo.. Mislim da ne čutijo na enak način kot živali, kot tudi živali ne čutijo na enak način kot človek… saj tudi ljudje med sabo čutimo na drugačen način! Ampak dejstvo nekaj mora bit na tem, ker rože lepše uspevajo če so v prijaznem okolju… tudi to so dokazovali – da so jih zalivali z “živo” vodo in tiste rastline so lepše zrastle, manj vode rabile, nobenih gnojil, lepše sadeže naredile,… moje rože so ful lepe, kljub temu da jih zalivam tako tako – ker nimam izkušenj :confused: Jih imam pa rada… med tem ko mam kolegico ki se v vsako rožo res poglobi in preštudira kaj rabi – svetlobo, gnojila, vodo, vsaki daje individualni tretma – pa ji skor vse pocrka… pa mi ni jasno zakaj..
Aja pa moja babica je ravno zadnjič govorila o enem primeru ko so raziskovali umor in so listi na eni roži začeli rahlo trepetat ko je (kasneje so dokazali da je morilec) vstopil en tip v prostor.. naključje, znanstvena fantastika,… ?! Vsak naj presodi sam 🙂
Pri vegetarijancih je problem slabša absorbcija vitaminov b12 in b6, iz mesa se precej lažje abosrbirata kot iz rastlinske hrane. Poleg tega je problem tudi pomanjkanje železa itd. Predvsem za majhnega otroka, ki potrebuje veliko število teh snovi za svojo rast in razvoj in je še posebej občutljiv, jaz vegetarijanstvo ne bi priporočala.
Mimogrede, a rastline pa niso živa bitja? Kaj ko tudi njih ne bi jedli? 😉
Ja to pravijo, da je slabša absorpcija. Pa vendar zakaj ima potem toliko vegetarijancev “dobro kri”? Slabša absorpcija ne pomeni še, da se nič ne absorbira. In ali teh stvari ne morejo dobiti z drugimi živalskimi proizvodi?
Ubiti žival ali utrgati rastlino je pa nekaj povsem drugega.
Evo s tem se pa ne strinjam – da je ubiti žival ali rastlino nekaj povsem drugega… Bistven problem pri celotni zadevi je POMANJKANJE SPOŠTOVANJA! Pa naj bo to žival ali rastlina.
Človek ne spoštuje več svoje hrane, ni hvaležen zanjo, vse se mu zdi samoumevno. Ljudje so od nekdaj jedli meso – nekateri drugega tudi nimajo možnosti jest. Samo vsa plemena so prosila Bogove za hrano, za dovoljenje. Živali so se zahvalile ker je umrla, osvobodili njenega duha – skratka za njih je bila žival sveta, umrla je zato da tudi njim omogoči življenje. In ravno tega manjka v današnjem svetu. Živali pobijajo po tekočem traku, nehumano in sploh ne upoštevajo da so to ŽIVA BITJA. In v trgovini so celi hladilniki polni raznoraznega mesa, pa nihče ne pomisli, da je nekdo umrl za tisti zrezek. Če bi imeli več spoštovanja do vsake živali, ji omogočili dostojno življenje, jo humano usmrtili in ko bi jo jedli bi čutili spoštovanje do nje – bi bilo marsikaj drugače. Ne pa da goltamo prevelike količine mesa, ga mečemo stran in nihče noče niti pomislit na to od kje tisto meso pride – moje kolegice večkrat rečejo “Fuj no, a moreš omenjat to, zdej jemo” … žalostno 🙁
Rastline pa tudi trpinčijo, jih gensko spreminjajo, jih gojijo v prostorih brez sonca, brez zemlje, brez česarkoli naravnega. Samo še laboratorij in potem nastanejo tiste lepo oblikovane solate, paradižniki, paprike in podobno – ki pa nimajo v sebi NIČ… in ponovno ljudje samo goltajo in niso popolnoma nič hvaležni za tisto kar dobijo na krožnik.
Skratka problem je v ODNOSU do vsega kar jemo, pridelujemo ali gojimo. In to bo človeka uničilo – ne pa ali dobi zadostne količine enega vitamina pa tretje beljakovine.
Tina, kako lepo napisano!
Sama tudi precej podobno razmišljam. Mi je strašno težko zavreči meso, ker se mi zdi ubijanje živali smiselno edino, če jih potem obravnavamo kot dar za nekoga in ta dar uporabimo. A spoštljiv odnos do hrane se mi zdi potreben tudi, ko gre za rastlinsko hrano. Se mi zdi, da nas to dela bolj hvaležne nasploh. Je pa težko, ker so nam danes stvari v supermarketih tako lahko dostopne …
Ob zapisani izkušnji sem se pa spomnila ene družine, ki jo poznam, v kateri sta starša vegetarijanca, vendar sta otrokoma pripravljala mesne jedi, če sta to želela, tudi zato, da dobita vse za razvoj potrebne snovi. Deklica se je že kmalu v otroštvu tudi sama odločila za brezmesno prehrano in je danes vegetarijanka, fant pa ne. Se mi zdi zanimivo, kako lahko zgled staršev potegne, čeprav ima otrok svobodo, da se odloči drugače.
Se mi zdi, da človek res težko otroka vzgaja drugače kot v skladu s tem, v kar sam verjame. In pri zelo ideološkem vegetarijanstvu je precej podobno kot z vero. Nikakor pa starši pri tem ne bi smeli otroku škoditi. Pri vegetarijanstvu je problem, ker je toliko različnih mnenj glede tega, ali je za zdrav razvoj otrok mesna prehrana nujno potrebna ali ne. Za prepričanega vegetarijanca pa je gotovo velika žrtev otroku speči zrezek – a če je dovolj argumentov v prid mesni prehrani, je ta žrtev potrebna in zelo dragocena.
Ni razlike med živalmi in rastlinami. Tudi rastline čutijo. In njihove celice se skrčijo preden jih človek odreže – kot bi se prestrašile. Vse živo čuti.
Tudi meni rože čudovito uspevajo, pa jih imam več kot 30 doma, nobene izbobrazbe kako z njimi ravnati, jih nikoli niti ne gnojim, pa vse dela, cveti, kar buhti, da se vsi čudijo. Jih imam pač rada in vsaki zaželim dobrodošlico, ko pride k nam domov. In se počutijo sprejete. Vem, da je to zato. Tako da: RASTLINE ČUTIJO!
Debata je že povsem skrenila. Pa vendar smo prišli do absurda, ko bi lahko zapisali, da je rastlina enako žival in žival enako človek pa nič od tega ni res.
Živali so veliko več kot rastline. In človek je veliko več kot žival. Imam pa občutek, da smo ljudje oz. človeštvo v bistvu zašli v slepo ulico. Malce spremenimo prehranjevalno navado in se že tolčemo po prsih kako smo oh in sploh; v isti sapi pa gremo po to in ono zelenjavo, meso v razne Spare, Tuše itd… Nihče pa se ne vpraša kaj se je dogajalo, da je prišlo do polic. Skrajšano povedano: smo povsem odrezani od realnosti oz. neposrednega stika z pridelki in tega spoštovanja enostavno ne more več biti. Kako boš spoštoval zapakiran kos piščanca z barkodo?
Po prihodu iz ZDA sem si ogledal tale filmček in se zamislil: [url]http://www.youtube.com/watch?v=cL4wE84JZL4&feature=related%5B/url]
Verjamem pa v blagoslavljanje: četudi je nekaj bilo “slabo” z blagoslovom in zahvalo lahko postane “dobro”. Vendar, če se enkrat informiraš je res težko stopat po strane poteh – težko je imesti skupaj mesto in vas. Težko je imeti zdravo pridelno prehrano in nor življenski tempo – vse pač ne gre – za nekaj se je potrebno odločiti.
Jaz nisem nikjer napisala da je rastlina enako žival in žival enako človek.
ŠE vedno pa mislim, da je odnos do katerekoli hrane premalo spoštljiv in v tem vidim največji problem!
Pozdravljeni!
Poznam mamico 1 letne hčerke, ki je vegetarijanka. Hčerka rada poje meso in ga tudi dobi, hkrati pa poznam tudi družino, ki ima 8 let starega sina in ga sili z mesom, ker pač oni jedo meso. In potem mu govorijo neunosti, da ne bo zrasel, da ne bo imel mišic … Prvi primer se mi zdi ok, mamica vidi, da hčerki odgovarja meso in pusti, da ga je, tako kot njej paše, drugi primer pa ne, ker sin zavrača meso (vsaj 90 %) časa, ostali čas ga tudi on z veseljem poje. Ostali čas pa ga prav “grdo” silijo, zaradi nekih prepričanj v glavi.
Moje mnenje je, da moramo otroku ponuditi vse in potem poleg pravil prehranjevanja (da dobi vse, kar potrebuje) upoštevati otrokove želje, ker otrok najbolje ve, kaj mu ustreza, če mu sami ne pokvarimo okusa že z naravno “nezdravo” hrano, ker se prehranjujemo s hitrimi in instant živili.
Mogoče bi veljalo pogledati, kaj pravi narava. Recimo zobje človeka kažejo na to, da ni čisto vegi, ampak je pa tudi daleč od izrazitega mesojedca. Torej človek je pretežno zelenjavojed, pa tam cca 5 do 10% mesa. Če bi tako živeli, pa bi bilo najbolj zdravo.
Raje se vprašaj, kako to da ima toliko vegeterjancev slabšo kri? To je namreč pogosteje 😉 in nisem rekla da se nič ne absorbira, vendar ne moreš trditi, da se isto absorbira, ker se ne.
Šegova ul 18, 8000 Novo mesto
Nikjer ni bilo nikoli dokazano, da imajo vegetarijanci slabo kri in da trpijo zaradi pomanjkanja železa, boleznimi, itd itd.
Veganci so tisti, ki so rizični, ker samo s sadjem in zelenjavo uživajo izrecno rastlinske belj. in zato je pomanjaknje vitamina B12 zelo pogost pojav.
Vegetarijanci pa uživajo poleg sadja in zelenjave še MLEKO in MLEČNE IZDELKE (sir, jogurt, skuta), kjer je zadostna količina živalskih beljakovin. Znano pa je, da človek potrebuje 2/3 rastlinskih in 1/3 živalskih beljakovin, ne pa 3/3 živalskih,in da posledično o acidozi sploh ne govorim.
Samo tako za vednost, če bi bilo meso tako nujno potrebno kot nekateri tu govorijo, potem bi bili najvišje na lestvici vsejedci in bi vsi pokali od zdravja. Pa žal niso. Vegetarijanci so na prvem mestu!!! Zakaj? Aja, verjetno so to lažne raziskave, pardon.
In še to: sama sem vegetarijanka in odkar ne jem mesa, se počutim mnogo bolje, nikoli bolna, nisem debela, bolj sem sočutna do soljudi, bolj sem razumna, lažje se počutim, ker vem da nič kar je moralo biti zaklano in trpeti ne pride vame. Nič nimam pri tem in zato mi je toliko lažje v srcu, v duši, notri, globoko v meni ni krivde če razumete pojem “sočutje”… In svojemu otroku pripravljam to, kar sebi, če si pa kdaj zaželi (kar se zgodi enkrat letno) karkoli mesnega, mu to tudi omogočim. Nisem tako nespoštljiva, da bi vse okoli sebe prepričevala naj jedo to, kar jem jaz. To je moja odločitev in jaz najbolje vem, kaj je zame dobro, ostali vedo pa zase….In by d mim, tudi moj mož je mesojedec, pa ga zaradi tega nič manj ne spoštujem….
Če pa pogledamo s strani gole intuicije, občutka, ne vem kako potem razložiti to: Rakavi bolniki v zadnjem stadiju začnejo zavračati meso (saj veste, ko pravijo, ko ti enkrat zasmrdi meso, je konec s tabo…), ker ga telo enostavno ne sprejme. Telo ga zavrne, ne človek sam, z mislimi, z umom, ampak enostavno mu ne paše, bruha se mu in ob tem je nemočen… Telo je tako slabotno, da ne more več prenesti takega bremena, kot je prebavljanje živalskih beljakovin, ki terja ogromno energije. Zakaj potem takrat ne poje zrezek, če je pa tako zdrav in nujno potreben, zakaj mu zrezek ne pomaga, da si nabere moči za naslednji dan…Zakaj ga telo zavrača, kako lahko organizem intuitivno prevzame vajeti človeškemu razumu? Zakaj? Če je pa meso nujno potrebno in jaz sem vsa shirana in bolna in trpim, ker ga ne jem???
Splošno znano je, da je pri vegeterjancih velikokrat prisotno pomanjkanje železa, vitamina b12 itd., pa tudi dokazano.
Pa se ti ne zdi malce nesramno trditi, da če si vegeterjanec si pa bolj sočuten do soljudi? Ker to je pač trapasto. Človek je kakršen je, pri tem pa nima nobene vloge ali je piščanca ali solato. Veš tudi solata je živo bitje, upam da razmišljaš o tem, medtem ko jo mesariš z nožem.
In v meni tudi ni krivde, ker jem meso. Kaj pa sedaj?! :0
Veš rakavi bolniki v zadnjem stadiju, zavračajo marsikaj in ne samo mesa, tako da je o tem brezveze razpravljati. Ljudje smo narejeni kot vsejedci – telesno zgradbo imamo tako. Vegeterjanstvo in veganstvo je pa seveda posledica tega, da imate dandanes ljudje vsega preveč. Če bi bila lačna bi jedla tudi meso.
Doroteja, moje telo zavrača ričet; že od vedno mi gre na bruhanje ob njem 😀 Pa tega ne smatram za pokazatelja, da je ričet slab za telo. 🙂
Očitno pač ne veste, da ima vsaka hrana določeno vibracijo….vsaka!
in lahko samo sklepate kakšno vibracijo ima truplo, ki je umrlo nasilne smrti in potem človek s tako vibracijo navzven tudi deluje….
Ja, seveda da bi jedla tudi meso če bi bila lačna in ne bi bilo ničesar drugega na voljo. In z malo večjim spoštovanjem! Ker pa imamo danes bogato in pestro izbiro živil, lahko izbiram. Odločila sem se za ZDRAVO prehrano.
Sicer pa mirno zaključujem debato z zaključkom:
Nenadoma lahko človek razume in ljubi tudi to, kar je doslej imel za zlo in slabo, ker je spoznal, da bi vsak, ki je danes še na nižji razvojni stopnji, prav tako mislil in ravnal kot on, če bi že vedel to, kar ve danes on.
LP vsem! :cheer:
Doroteja, vsejedci pač nimamo nekih nasilnih vibracij in tudi prehrana, ki vsebuje meso tam nekje 2x tedensko je popolnoma zdrava in uravnotežena 😉 če pa ješ samo rastlinsko hrano pa ne dobiš vsega, kar za telo potrebuješ.
In prosila bi te, če si lahko malo manj žaljiva in ne označuješ vseh po vrsti z nižjo razvojno stopnjo. S takin obnašanjem kažeš samo to, da si na tej omenjeni stopnji TI.
Glede negativnih vibracij bi samo to rekla – na tem mestu se strinjam s tabo doroteja, ker se mi zdi da ljudje ne spoštujemo dovolj živih bitij in z njimi ravnamo kot s predmeti. Ubijajo jih brez spoštovanja, živali trpijo, umirajo v mukah in ne skrajno nehuman način.
Sem pa mnenja, da je človeški organizem (tudi glede na zobovje) narejen tudi za prehranjevanje z mesom. In s tem ne bi bilo nič narobe, če bi izkazali vsaki živali dolžno spoštovanje.
Midva z možem se trudiva dobit meso od tistih kmetov, ki svoje živali spoštujejo in jih nimajo le za vir zaslužka. Pomembno mi je, da ima žival lepo življenje in je na zraku, se pase, skratka živi živali primerno življenje. In se ne duši v lastnem dreku, ali pa celo življenje sploh ne vidi sonca. Zato se izogibava nakupu mesa v trgovinah, ker se nama pač ne zdi prav da se masovno vzreja, ubija in obdeluje uboge živali. To je vredno obsojanja – ne pa mesojedstvo samo po sebi!
Vsak se naj sam odloči kaj bo jedel in naj ne sodi drugih (razen to da obsodiš mučenje npr, ki je samo po sebi obsodbe vredno).
Mene pri določenih vegetarijancih moti samo to, da meni govorijo da sem morilka, me prepričujejo da tudi psi in mačke ne bi jedle mesa, da je bil Jezus vegetarijanec, itd. Ali pa se postavljajo nad mene, češ da so bolj moralna bitja.
Jaz zase vem, da vsak košček mesa (ki ga sicer pojem malo) pojem z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo do živali, ki je umrla. To so delala tudi vsa stara plemena – indijanci npr.
Obenem pa sem hvaležna tudi za vso drugo hrano, ki mi je dana in koristi mojemu telesu. Saj tudi zelenjave ne gojijo več na način, ki bi bil primeren a ne?
Meni poleti ne paše meso, verjamem da nekaterim sploh ne paše… Različni smo si, dajmo se spoštovat med sabo.
Več truda bi mogli vložit v to da se spremeni odnos do živali, da se začne delat z njimi bolj humano – ne pa da se kregamo kdo ima prav.
Žaba, žal mi je, ker nisi razumela sporočila. Predlagam, da dobro naštudiraš ta sestavek, tudi jaz sem potrebovala nekaj časa, zato razumem. :cheer:
Ali veš, da so mleko in mlečni izdelki živalskega izvora in ne rastlinskega?
Sicer pa je bil namen sporočila ta, da vas vse ljubim, tudi tiste, ki imate drugačno mnenje in se jezite. Bistvo niti približno ni bilo v nižji razvojni stopnji, ampak v ljubezni, razumevanju, spoštovanju in strpnosti do vseh. Ni bilo mišljeno kot žalitev (žal mi je, ker si ti to tako dojela in se razburila), ampak kot razumevanje drugih, ki ne razumejo. “Zemljevid ni ozemlje” je vodilo, ki me spremlja povsod.
Se pa vsekakor zavedam in priznavam, da sem včasih malo preveč cinična in izzovem razne reakcije, zato se iskreno opravičujem.
Srečno :cheer:
Po pripovedih mojih staršev, sem odklanjala meso že kot majčkena. Že pri prvi hrani sem z veseljem zmazala vse, meso pa pluvala ven. Nekje do OŠ sem pojedla meso če je bilo dovolj dobro ‘skrito’ v jedi. Takrat pa sem bila pri babici v času ko so imeli koline in slišala ‘krik’ živali, ko so jo pač pokončali. V istem tednu sem še gledala oddajo o tem kako ‘pridobivamo’ krzno. Očitno je bila mera za tko majhno polna. Krožnik pred sabo sem od takrat trikrat obrnila okol, da ni mami spet kaj ‘goljufala’ z mesom.
Ker sem jedla vso hrano minus meso, sem itak imela probleme z železom (za vitamine B moj pediater takat očitno niti vedel ni :unsure: ). Tako sem pač morala redno jesti Fe tabletke. V tistem času se je tud cela žlahta spravljala name, da bom umrla za levkemijo in kaj vem čim še. Da sem ‘abnormalna’ In to dan za dnem. Po pravici jih še danes ne preveč rada srečam. Ne zato, ker jedo meso, ampak zarad njihovega odnosa ter pametovanja o stvareh o katerih niso imeli kaj dosti pojma.
Pred dobrimi 10 leti sem našla par mamic, katerih otroci so kljub vegetarjanstvu imeli vzorno kri. Preštudirala sem njihove ‘jedilnike’ in poiskala neke vzporednice s običajnimi jedilniki mesojedcev. Že leta živim v ‘mesojedi’ kuhinji brez da bi rabila zase kuhat posebej. Moja kri pa je vzorna kljub temu, da so črvi v češnjah moje edino meso.
Največji hec pri vsem tem je, da sama nisem nikoli težila mesojedcem. Niti o tem da se mi živali smilijo. Še danes se mi pa kdaj pa kdaj zgodi, da me kakšen ne dovolj podučen mesojed napade kolk je to narobe. Bom morala s sabo nosit zadnji krvni izvid kot dokaz 😛
Kako bom hranila otroke, še ne vem. Pač po dogovoru z njihovim očetom.
Glede vibracij rastlin in vode – ste vedeli, da tudi kamni oddajajo vibracije? Potemtakem tudi po makedamu nebi smeli hodit…