Vitkost je stvar zdravja, ne lepote

Foto: Shutterstock

Golo dejstvo je, da so vitki ljudje bolj zdravi in živijo dlje. Debelost je resen problem.

Tveganje za vsako bolezen se poveča v sorazmerju z presežno maščobo v telesu, kar še posebej velja za bolezni srca in ožilja in rakava obolenja. Veliko zdravih ljudi, ki so visoke postave in močne mišične mase, je glede na tebele pretežkih, pa čeprav so vitki. Mišice in kosti tehtajo več kot maščoba, vendar pa je odvečna maščoba tista, kar škoduje vašemu zdravju. Ni potrebno biti suh, strmeti pa bi morali k vitkosti.

Vitkost pomeni primeren odstotek telesne maščobe glede na tip postave posameznika. Tabele bolj malo povejo o vaši vitkosti. Telesno težko lahko hitro zmanjšate s strogo dieto, ki povzroči izgubo vode in mišične mase, ne pa maščobe. Lahko tehtajo manj, vsaj za nekaj časa, vendar ne boste nič bolj vitki.

Vitkosti se ne sme zamenjevati s koščenostjo, kar je dejansko nezdrava podhranjenost in kaže na prenizek odstotek telesne maščobe. Prav tako vitkost ne pomeni postave, ki so jo sama kost in mišice, saj na takšno konstrukcijo bolj vplivajo geni kot pa prehrana. Vitkost pomeni cilj, ki ga lahko doseže kdor koli, ne glede na genetsko predispozicijo. (Res pa je, da je ob določenih genih to lažje doseči kot ob drugih).

S kakšno lahkoto boste ohranili vitkost je odvisno od naslednjih dejavnikov:

1. Geni. Poglejte starše in stare starše. Če so ali pa so vsaj v mladosti bili vitki, je majhna možnost, da bi bili predebeli. Tudi če je kdo od staršev ali starih staršev predebel, vitkost za vas ni nedosegljiva, vendar se boste zanjo morali bolj potruditi.
2. Postava. Osebe določene telesne konstitucije bodo lažje ohranjale vitkost kot druge. Vitki in visoki ljudje (t.i. ektomorfni) so daljši in lažji od povprečnih glede na tabele rasti. Takšni dojenčki, otroci in odrasli so poznani po dolgih in ozkih prstih ter dolgih, vitkih nogah. Za njih zgleda, da porabijo več kalorij za rast kot za težo. Osebe s takšno postavo imajo izjemno hiter metabolizem, zdi se, da lažje pokurijo kalorije in bolje prilagodijo vnos hrane glede na njihovo aktivnost. Jedo veliko, vendar ne pridobijo teže. Čokati otroci in odrasli (t.i. mezomorfni) so povprečne višine in teže, oboje je približno na enaki percentili na grafu rasti. Ljudje s takšno konstitucijo imajo večjo nagnjenost k prekomerni teži kot njihovi ektomorfni prijatelji. Majhne in široke osebe (t.i. endomorfne) imajo največje možnosti, da postanejo in ostanejo predebele.
3. Metabolizem. Nekateri ljudje imajo hitro presnovo. Ti zelo enostavno pokurijo maščobe. Drugi imajo počasnejši metabolizem in porabljajo maščobe počasneje. Kakšen tip presnove imate, je odvisno od dedne nagnjenosti. Dva otroka iz iste družine imata lahko popolnoma drugačen metabolizem.
4. Temperament. Aktivni ljudje z veliko energije hitreje potrošijo kalorije. Zapečkarji pa maščobe bolj kopičijo. Tendenco lahko opazimo že v zgodnjem otroštvu. Visok, žilav, zelo aktiven dojenček ima majhne možnosti, da bo postal debel. Bolj okrogli in mirni dojenčki porabijo manj kalorij in so podvrženi večjemu tveganju, da postanejo debeli.
5. Prehranjevalne navade. Osebe, ki jedo živila z veliko hranilno vrednostjo v sorazmerju z njihovimi individualnimi potrebami po energiji, bodo bolj verjetno ostale vitke. Za osebe, ki pojedo preveč maščob in praznih kalorij, je manj verjetno, da bodo vitke. Pri nadzoru vnosa maščob je treba upoštevati ne samo količine pač pa tudi kakovost živil.

Tri pomembna dejstva o nadzoru maščob so:

1. Zakaj si debel? Ker poješ več kalorij, kot jih porabiš.
2. Kako postaneš vitek? Poješ manj kalorij kot jih porabiš.
3. Kako ohraniš vitkost? S spremembo prehranjevalnih navad in primerno telesno aktivnostjo.

Za 90 odstotkov otrok in odraslih je nadzor nad telesno maščobo tako preprost kot ta tri načela. Za približno 10 odstotkov ljudi pa zaradi drugačnega metabolizma, ki ne upošteva teh pravil, ni tako preprosto.