Starši na slovenski osnovni šoli preprečili izvajanje LGBT delavnice. Ideoloških vsebin vse več – kaj lahko storimo?

stop

Ne eni od osnovnih šol v bližini Ljubljane je prejšnji teden zavrelo. Starši so ugotovili, da bo društvo Parada ponosa za vso tretjo triado izvajalo delavnico o sovražnem govoru. Glede na agendo društva so bili starši upravičeno zaskrbljeni nad resnično vsebino delavnice, zato so se angažirali, dokler niso dosegli, da je vodstvo šole delavnico odpovedalo.

Na spletni strani društva Parada ponosa piše, da je »ustanovljeno z namenom uresničevanja človekovih pravic in interesov lezbične, gejevske, biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LGBTIQ) populacije«. Med svojimi aktivnostmi Parada ponosa izvaja tudi različne delavnice za mlade, npr. »veščinske delavnice za LGBTIQ+ mlade in vse, ki se identificirajo in/ali podpirajo LGBTIQ+ skupnost«.

Ob ugotovitvi, da delavnico o sovražnem govoru na njihovi osnovni šoli pripravlja prav omenjeno društvo, je starše upravičeno zaskrbelo. Iz opisa delavnice (»Naslavljanje sovražnega govora med vrstnicami_ki in opolnomočenje mladih, da reagirajo na diskriminacijo in sovraštvo«) točna vsebina ni razvidna, a zaradi jasne LGBT agende so starši lahko sklepali, da delavnica ne bo skladna z njihovimi vrednotami.

Starši so zaprosili za strokovno mnenje in se obrnili na vodstvo šole

Društvo Parada ponosa omenjeno delavnico izvaja v osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Ob tokratnem protestu staršev so se v društvu odzvali, da se do sedaj še nihče ni pritožil. Zakaj molk? Starši običajno niso pozorni na izvajalca delavnic, sam naslov pa se jim ne zdi sporen. Nekateri starši za vsebino izvedo šele po delavnici, zato se jim ne zdi vredno zvoniti po toči. Tretji pa se z delavnicami ne strinjajo, a se ne želijo izpostavljati, zato so tiho in otroka tisti dan ne pošljejo v šolo.

Društvo Parada ponosa ideološko delavnico izvaja v osnovnih šolah po vsej Sloveniji, a do sedaj se ni še nihče pritožil.

V omenjeni osnovni šoli (njene identitete na željo staršev ne razkrivamo, a podatke hranimo v uredništvu) je bilo drugače. Starši so se obrnili na različne vzgojne in pravne strokovnjake ter jih prosili za nasvet, kaj lahko storijo, če se ne strinjajo z vsebino delavnice. Obrnili so se tudi na svet staršev in vodstvo šole, ki je pod pritiskom nazadnje popustilo in delavnico odpovedalo.

Kako so starši dosegli, da je bila delavnica odpovedana?

Ker ne gre za osamljen primer, se lahko zgodi, da se podobna ideološka delavnica znajde tudi na programu vaše šole (če se še ni). Najslabše je, če pogledamo stran in molčimo. Kaj lahko storimo namesto tega?

  1. Starši stopimo skupaj. Težko se je izpostaviti, a v resnici se s takšnimi vsebinami ne strinja večina staršev, le nekdo mora prevzeti pobudo in povzdigniti glas.
  2. Vodstvu šole (najbolje preko sveta staršev, lahko pa tudi neposredno) po nasvetu strokovnjakov zastavimo naslednja vprašanja:
  • Ali je kdo od staršev že bil na taki delavnici in ocenil, da je primerna?
  • Kdo je potrdil program izvajalca, da je primeren za osnovne šole?
  • Ali šola jamči, da izvajalci delavnice od učencev ne bodo pobirali e-naslovov in telefonskih številk in jih potem bombardirali s svojo vsebino, kar je pogosta praksa na ideoloških delavnicah?
  • Ali ni cilj šole, da so otroci strpni do vseh, ne le do LGBT skupin?

Če so dejavnosti šole v nasprotju z osebnimi vrednotami staršev, se lahko sklicujemo tudi na:

  • 54. člen Ustave RS (1991): »Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke.«
  • Splošno deklaracijo človekovih pravic ZN (1948): 26. člen, 3. točka: »Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.«
  • 2. člen Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin (Pravica do izobrazbe): »Pri izvajanju funkcij, ki so v zvezi z vzgojo in izobraževanjem, mora država spoštovati pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem.«

Po presoji se lahko obrnemo tudi na medije in strokovnjake, za katere računamo, da nas bodo podprli. Ohranimo spoštljiv ton, a se hkrati odločno postavimo v bran svojim stališčem. Zgled staršev iz zgoraj omenjene šole dokazuje, da je v slogi moč!