Sprejemanje lastne telesne podobe

Morda se vam zdi, kot da je bilo včeraj, ko ste še sami kopali hčerko. Potem pa je kar naenkrat začela preživljati ure in ure v kopalnici in se gledati v vsakem ogledalu. Kaj se je zgodilo? Je to sploh zdravo?

Ko otroci dosežejo starost 10 let, je normalno in naravno, da se začnejo zanimati za videz – tako svoj lastni kot tudi videz drugih. Njihova telesa so podvržena velikim spremembam, ko rastejo in gredo skozi puberteto. Ko se pri otrocih začnejo dogajati telesne spremembe, se začnejo bolj zavedati svojega videza.

Ni pa v središču zanimanja samo telesni izgled, pač pa tudi telesno počutje. Zdravo telesno počutje pomeni, da je večina občutkov, zamisli in mnenj o telesu in videzu pozitivnih. To pomeni, da telo cenimo in sprejemamo in smo v glavnem zadovoljni s svojo podobo. Še posebej občutljivo je obdobje otroštva tik pred puberteto in v času najstniške dobe, ko se v telesu dogajajo največje spremembe. Kritiziranje ali zbadanje glede telesnega videza je v tem obdobju še posebej boleče.

Fantje in telesna samopodoba

Niso samo dekleta tista, ki postanejo osredotočena na videz. Fantje o tem morda ne govorijo na glas, vendar so prav tako zaskrbljeni. Enako časa lahko preživijo pred ogledalom in se sprašujejo, kako naj si uredijo pričesko, kako naj se rešijo mozoljev, naj se pobrijejo ali ne.

Samokritičnost

Biti zadovoljen z videzom ni lahko. To še posebej postane očitno z začetkom pubertete, ko otroci postanejo do lastnega telesa zelo kritični. Morda se bo vaš otrok pritoževal nad lasmi, obliko nosu ali celo velikostjo ušes – nad vsem, kar ne ustreza »idealu«.

Prehodno obdobje

V večini primerov je osredotočenje na videz prehodne narave in povsem normalen del odraščanja. Navadno se zadeva reši sama od sebe in naloga staršev je zgolj: veliko potrpežljivosti, podpore in empatije.

Kričeča telesna podoba

Ko otrok preizkuša številne »nemogoče« videze, mu starši lahko pomagate tako, da ga sprejemate in mu nudite podporo.

Bodite pozorni na:

• Sprejemanje in razumevanje. Zavedajte se, da je zaskrbljenost glede videza prav tako del pubertete kot sprememba glasu ali rast brade. Vi veste, da so pege na hčerinem obrazu prav prikupne, vendar so zanjo lahko prava katastrofa. Čeprav morda ne boste zadovoljni, ker bo kopalnica ves čas zasedena, se izogibajte kritik glede »obsedenosti« z videzom. S časom bo videz za otroka vedno manj pomemben. 

• Dajanje komplimentov. Čeprav se vam bo morda zdelo, da jih otrok niti ne opazi, pa imajo veliko težo. Povejte mu, da ima najlepši nasmeh ali kako majica izgleda prekrasna na njem. Pohvalite tudi druge fizične lastnosti, kot so moč, hitrost, ravnotežje … Resnično cenjenje telesnih lastnosti in sposobnosti pomaga k dobri samopodobi.

• Pohvalite tudi druge lastnosti. Pokažite, kako cenite otrokove sposobnosti – kako deli igrače s sestro, kako stoji ob strani svojemu prijatelju, kako pozoren je … 

• Pogovor o tem, kaj videz dejansko pomeni. Usmerjajte otroka, da o videzu razmišlja nekoliko globlje. Pogovorite se o tem, kaj lahko različni izgledi sporočajo okolici: »pripravljen sem na zabavo«, »grem v šolo«, »preveč sem len, da bi poskrbel za svoj videz« … 

• Postavljanje razumnih meja. Bodite potrpežljivi, vendar omejite čas, ki ga lahko otrok nameni negi in oblačenju. Meje otroku omogočijo, da se začne zavedati tudi potreb drugih. 

• Zgled. Kaj govorite o lastnem videzu? Se neprestano pritožujete nad samim seboj in otroka učite, da enako kritično gleda tudi sam nase? Praktično smo vsi nezadovoljni z določeno telesno pomanjkljivostjo, vendar govorite ne samo o tem, kako vaše telo izgleda, pač pa tudi o tem, česa je sposobno. Namesto, da se pritožujete nad »debelimi« nogami, raje poudarite, da so dovolj močne, da splezate na vrh hriba ali prekolesarite številne kilometre. 

Pozitivna telesna podoba in dobro počutje pomeni imeti rad svoje telo, ga sprejemati in biti hvaležen za njegove kvalitete in sposobnosti. Ko starši skrbijo za lastno telo in ga sprejemajo, s tem tega učijo tudi otroke.

vir: kidshealth.org