Socialni cirkus – vzgojni pristop, ki spreminja življenja otrok in mladih

Vir: arhiv Cirkusa Fuskabo

Cirkuški strokovnjaki pravijo, da je socialni cirkus »čudežni obroč«. Predstavljate si. Okolje, v katerem se ljudje srečajo in kljub osebnim razlikam sodelujejo tako, da je vsak med njimi zadovoljen.

Kot don Bosko

Janez Don Bosko, ki goduje konec januarja, je deloval v začetku industijske revolucije, ki je pripeljala do izbruha velikih družbenih, ekonomskih in socialnih problemov. Najbolj so bili na udaru mladi, za katere je Don Bosko dal svoje življenje in določene mlade rešil iz družbene črne luknje. Današnji čas se bistveno ne razlikuje od tistega, v katerem je deloval Don Bosko. Kapitalizem in digitalna revolucija je današnje otroke in mlade pripeljala do kritične točke, do njihove osebnostne črne luknje – luknje brez vrednot, identitete, smisla, ciljev …

Vključenost v cirkus spodbuja ustvarjalnost, povečuje samozavest in komunikativnost, vztrajnost, timsko sodelovanje, zaupanje …

Ena od Don Boskovih metod pri delu z mladimi je bila uporaba cirkuških veščin. V tistem času so se začele razvijati tudi komercialne cirkuške predstave, ki so vabile množice ljudi ter obiskovalcem predstavljale zatočišče pred družbenimi in osebnostnimi težavami. Na drugi strani Don Bosko za prenos cirkuških spretnosti in znanj ni zahteval plačila, saj je želel vsem ljudem predati določeno pozitivno sporočilo, ki ga je mladim predal med različnimi aktivnostmi. Njegovo delo danes nadaljuje socialni cirkus, ki v Sloveniji v sklopu salezijanskega gibanja deluje pod imenom Cirkus Fuskabo.

Socialni sodobni cirkus

Metoda socialnega cirkusa se je oblikovala, ko so cirkuški kadri in akademiki začeli spremljati t.i. “stranske učinke” stika posameznikov s cirkusom. Pri uporabnikih je bil opazen pozitiven vpliv na intelektualen razvoj, stopnjo socialne občutljivosti, razvoj fine motorike in splošne telesne pripravljenosti.

Vključenost v cirkus spodbuja ustvarjalnost, povečuje samozavest in komunikativnost, vztrajnost, timsko sodelovanje, zaupanje in zmanjšuje socialno-kulturne razlike. Spodbujanje vseh teh psihofizičnih mehanizmov pozitivno vpliva na razvoj posameznikove osebnosti, njegovih telesnih in umskih sposobnosti in spodbuja kulturno udejstvovanje. Sama vaja pa preko povečane sposobnosti sinhronizacije telesnih gibov stimulira razvoj, sicer pri večini ljudi bolj zaspane, desne polovice možganov.

V primerjavi z drugimi alternativnimi dejavnostmi, kot so šport, glasba, ples in podobno, so rezultati vključenosti v cirkuške aktivnosti vidni v zelo kratkem času. Tu ni prostora za tekmovalnost, temveč za sodelovanje, skupnost, za premikanje meja, podajanje drugačnih pogledov na stvari v svetu, potrjevanje samega sebe, samorefleksijo. Udeleženci sprejmejo svojo edinstvenost, svoje prednosti in slabosti. V procesu učenja opažajo, da so za določene spretnosti zelo uspešni, za določene pa potrebujejo več vloženega dela in časa. Prav tako se vključijo v novo socialno mrežo.

Cirkus Fuskabo – deluje tudi v času epidemije

Cirkus Fuskabo (ime pride iz pojmov FUžine, SKAla, BOsko) je del programa nevladne organizacije Skala Zavoda Salesianum v Ljubljani, ki že več kot 25 let deluje kot center priložnosti za otroke in mlade. Njegovo poslanstvo je odkriti, krepiti in razvijati osebni in ustvarjalni potencial ter otrokom in mladim omogočiti socialno vključevanje preko cirkuških umetnosti.

Danes Cirkus Fuskabo razvija šest ključnih programskih področji: in sicer socialni cirkus, šolo mladinskega cirkusa, program izvaja tudi preko svojih podružnic v salezijanskih mladinskih centrih v Celju, Mariboru in Podgorici. Hkrati ponuja program za prostovoljce, pripravlja cirkuške nastope, v času epidemije pa cirkus mlade k ustvarjalnosti in učenju cirkuških aktivnosti spodbuja tudi z izzivi preko socialnega omrežja Facebook. Vabljeni, da se jim pridružite!