Samski, ker tako hoče trg?

Kapitalizem hoče, da ostanemo samski, je prepričan britanski pisatelj Ewan Morrison. Samski so namreč današnji idealni potrošniki. In kaj je oblika upora, ki jo predlaga?

Dolgo je veljalo, da so najboljši potrošniki družine z mamo, očetom in otroci. V zadnjih letih pa z naraščanjem števila samskih, ki imajo pogosto tudi uspešne kariere in zaslužke in poseben življenjski slog, vedno bolj v osredje stopajo samski.

V letu 2007 je bila ekonomija samskih celo na programu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, saj so ekonomisti in tržniki prepoznali velik vpliv neporočenih potrošnikov na ameriško in globalno gospodarstvo. »Ljudje, ki danes obvladujejo in oblikujejo urbana središča bogatega dela sveta, so dobro izobraženi, samski zaposleni v 20-ih in 30-ih letih,« se je glasila ena od sklepnih izjav.   

Število samskih posebej v razvitem svetu narašča. V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada že vsako tretje gospodinjstvo enočlansko, število pa se vztrajno povečuje. Petina od teh oseb v stavbi, kjer živi, prebiva sama. Od stotih prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let, pa je bilo 1. januarja 2011 že 39 samskih, 47 poročenih, 8 ovdovelih in 6 razvezanih.

Razlogi, zakaj vedno več ljudi ostaja samskih, so zelo raznoliki in kompleksni – segajo od gospodarskih, družbenih pa vse do odnosnih. Pogosto slišimo, da se danes veliko ljudi za samsko življenje zavestno in povsem svobodno odloča, hkrati pa neizmerna rast portalov za iskanje partnerja vendarle kaže na močno hrepenenje po odnosu, pripadnosti, zvezi.

Prejšnji mesec je britanski časopis The Guardian objavil provokativno razmišljanje pisatelja Ewana Morrisona, ki zagovarja tezo, da mnogi ostajajo samski zato, ker tako hoče kapitalizem. Zapis je sprožil nekatere burne odzive, zanimiv pa je tudi zaradi alternative, ki jo predlaga Morrison. Objavljamo prevod njegovega razmišljanja:

Ewan Morrison: O čem razmišljam … zakaj kapitalizem hoče, da ostanemo samski

Ker imamo svoboden trg radi mislimo, da smo zaradi tega tudi sami svobodni; da smo izven dosega moči oglaševanja in družbene manipulacije s strani sil trga. A obstaja nov družbeni trend – povečevanje števila samskih kot vzorčnih potrošnikov – kar predstavlja nekakšen paradoks. Kar se je nekoč zdelo radikalno – ostati samski – je danes morda reakcionarno.

Dolgoročne zveze in službe za vse življenje se zelo hitro preobražajo v kratkoročne, začasne dogovore brez kakršne koli obljube zaveze, nas že več kot desetletje svari sociolog Zygmunt Bauman. Težko je biti dvema samozaposlenima človekoma brez obetov stabilne prihodnosti skupaj. Kapitalizem sedaj želi, da smo samski.

Biti samski je vse od 60. let dalje veljalo za radikalno izbiro, za nekakšen upor proti meščanskemu kapitalističnemu konformizmu. Kot pravi sociolog Jean-Calude Kaufmann, je bil premik proč od družine k samskemu življenjskemu slogu v 20. stoletju del »neustavljivega zagona individualizma«. A »svoboda« izgleda veliko manj glamurozna, če nanjo pogledamo skozi perspektivo načrtovanih sprememb v potrošništvu.

Samski porabijo 38 % več pridelkov, 42 % več embalaže, 55 % več elektrike in 61 % več plina na posameznika, kot ga porabijo člani štiričlanskega gospodinjstva.Danes je ekonomsko smotrno prepričati prebivalce, naj živijo sami. Samski porabijo 38 % več pridelkov, 42 % več embalaže, 55 % več elektrike in 61 % več plina na posameznika, kot ga porabijo člani štiričlanskega gospodinjstva – to je v svoji študiji odkril Jianguo Liu iz michiganske univerze. V ZDA nikoli poročeni samski ljudje v starostni skupini 25-34 let danes za 46 % presegajo število poročenih. Ločitev pa je trg rasti: ena razbita družina pomeni dve gospodinjstvi, ki morata kupiti dva avta, dva pralna stroja, dve televiziji. Časi nuklearne družine kot idealnega potrošnika so mimo.

Ena razbita družina pomeni dve gospodinjstvi, ki morata kupiti dva avta, dva pralna stroja, dve televiziji.Medtem ko kapitalizem tone v stagnacijo, so korporacije ugotovile, da obstajata dve novi poti k vzponu – prvo je v rastočem tržišču za samske, druga je v spodbujanju ločitev in konceptu posameznikove svobode. To lahko razberemo iz sprememb v oglaševanju, v proizvodih ob burgerjev do počitnic, ki so prikrojeni prav po meri samskih – še posebej samskih žensk. Novi oglasi postavljajo samotno samoodkrivanje in odlašanje z odnosi pred življenje v paru.

»Žepna razmerja« (odnos, ki ga imaš v žepu in vzameš ven le po potrebi), pri kateri nihče od obeh ne išče dolgoročne zaveze, so nova pot, o čemer priča tudi meteorska rast strani za zmenke Match.com. V ZDA oglasi razkrivajo podzavestno povezavo med potrošnjo za enkratno uporabo in samo-prodajo – eden od njih se glasi tako: »Kupi moj IKEA kavč in na njem najprej seksaj z mano, 100 dolarjev«.    

To enačenje sebe s proizvodom se je pojavilo ravno zato, ker cikli načrtovane in zaznane zastarelosti (pojav, ko neko stvar začnemo zaznavati kot zastarelo, nemodno) pri porabi proizvodov nič več ne prinašajo kapitalistične rasti. V času zasičenosti trga, ko smo že kupili vse, kar moremo, smo spodbujeni k temu, da sebe popredmetimo kot predmete »na trgu« in da porabljamo druge. Urjenje v človeški razpoložljivosti.

Življenje v paru in dolgoročni stiki z drugimi v skupnosti se danes zdijo kot edina radikalna alternativa silam, ki nas bodo zreducirale na osamljene, odtujene nomade, ki neprestano iščejo trenutne hitre stike s telesi.Potrošništvo danes želi, da si samski, zato to prodaja kot »seksi«. Ironija je v tem, da je danes bolj radikalno poskušati biti v dolgoročni zvezi in dolgoročni službi, načrtovati prihodnost, morda celo poskusiti imeti otroke kot pa biti samski. Življenje v paru in dolgoročni stiki z drugimi v skupnosti se danes zdijo kot edina radikalna alternativa silam, ki nas bodo zreducirale na osamljene, odtujene nomade, ki neprestano iščejo trenutne hitre stike s telesi, ki nosijo v sebi svojo lastno vgrajeno zaznano zastarelost.   

Rešitev: postanite radikalni, pustite se vpreči, zahtevajte zavezo od svojih partnerjev, svojih delodajalcev. Recite ne zapeljevanju trga za samske, ki se vam ponuja.