Redovnica, ki je spremenila indijski izobraževalni sistem

Foto: WikiCommon

Pred dnevi je v starosti 86 let umrla sestra Cyril Mooney (Loreto I.B.V.M.), ki je prejela najvišje indijsko civilno priznanje Padma Shri za svoje delo na področju izobraževanja. To je eno najvišjih civilnih priznanj v tej državi. 60 let svojega življenja je posvetila delu z otroki ulice in iz kaste »nedotakljivih« v Kalkuti.

Cyril je bila gojenka v samostanu redovne skupnosti Loreto in se je pri trinajstih letih odločila, da želi postati redovnica. Leta 1956 je odšla v Kalkuto, tam doktorirala iz zoologije in postala ravnateljica osnovne šole. Samostanska šola je bila namenjena dekletom srednjega razreda.

Kaj pa evangelij, kaj pa revni?

Sestra Cyril je bila polna z evangelijem prežetega entuziazma in se je čutila poklicano pomagati tudi revnejšim slojem indijskega prebivalstva iz najnižjih kast. Med svojim mandatom kot ravnateljica je svojo šolo spremenila v model za izobraževalne spremembe v Indiji, ki temeljijo na enakosti. Zato je ustanovila program Rainbow School. V okviru tega programa so vsako šolsko leto sprejeli 25 % revnih otrok, ki niso mogli plačati šolnine. Sčasoma se je ta številka dvignila na 50 %. V skladu s programom 700 otrok, ki obiskujejo šolo, plačuje šolnino, te šolnine pa zagotavljajo brezplačno šolanje za drugih 700 drugih otrok, ki si ne morejo privoščiti plačila. Za otroke, ki niso imeli doma, so bivališče uredili v dodatnih prostorih šole. Zahvaljujoč temu programu so se vrata njihovih šol odprla revnim in skozi leta pomagala skoraj 450.000 posameznikom izboljšati svoje razmere in zmanjšati grozljivo razslojevanje v indijski družbi.

Ideja, vredna posvojitve

Šolski model sestre Cyril je navdihnil najprej številne šole, pozneje pa tudi samo vlado, da so posvojili idejo. Od leta 2010 je v Indiji postalo obvezno, da zasebne šole upoštevajo 25-odstotno kvoto za prikrajšane učence v skladu z zakonom o pravici do izobraževanja in so posledično dolžne na četrtino svojih razpisnih mest sprejeti otroke, ki si sicer šolnine ne bi mogli privoščiti. To je v skladu z zakonom o pravici do izobraževanja in zagotavlja brezplačno in obvezno izobraževanje vsem otrokom, starim od 3 do 14 let.

Sestra Cyril se z nasmehom spominja, da so indijski politiki sprejeli potrebne zakone z besedami: »Če zmorejo to v Loretu, zmoremo tudi mi!«

Bosonogi učitelji

Druga pobuda, ki jo je začela sestra Cyril, je bil program Bosonogi učitelji, ki je nudil usposabljanje učiteljev iz revnih okolij, ki niso izpolnjevali osnovnih pogojev za sprejem na učiteljske fakultete. Učitelji so bili po končanem izobraževanju poslani v slume v okolici Kalkute med mlade brez dostopa do izobraževanja. Usposobili so več kot 10.000 učiteljev, ki so osnovnošolsko izobrazbo prinesli več kot 350.000 otrokom iz družbenega dna.

Ime »Bosonogi učitelji« izhaja iz filozofije, da za hojo ne potrebujemo čevljev, temveč samo noge. Učitelji v tem programu dobijo praktične veščine poučevanja (stopala) brez nepotrebnega (in v tem primeru nepomembnega) dodatka teorije poučevanja (čevelj).

Sestra Cyril je na svojem področju ostala aktivna tudi po upokojitvi. Dokler ji je dopuščalo zdravje, je svoje bogate izkušnje z vključevanjem najrevnejših in odrinjenih delila po vsem svetu. Na Češkem je pomagala izobraževati šolske delavce, ki se spopadajo z izzivom vključevanja romskih otrok v šole.

»Za ljudi, ki imajo v življenju prednosti, je pomembno, da najdejo svoj način služenja,« pravi sestra Cyril.

Iz irske katoliške cerkve torej ne prihajajo samo pedofilski duhovniki in zlobne redovnice, ki trpinčijo nezakonske matere, kar bi lahko sklepali, če bi spremljali zgolj objave mainstream medijev. Ne gre za opravičevanje nikogaršnjih zločinov, prav pa je, da se iz zgodovine Cerkve izpostavijo tudi stvari in ljudje, ki so imeli na razvoj človeštva izrazito pozitiven vpliv, kajti tudi teh je veliko.

Vir: catholicnewsagency.com