Poročim se z Rahelo, zbudim pa se ob Lei

Vir: Freepik.com

Ko vstopimo v zakonsko zvezo, smo prepričane, da bomo najboljše žene na svetu. Toda kar hitro lahko ugotovimo, da umetnega stanja “vedno srečne in zadovoljne” pač ne moremo kar tako vzdrževati. Smo nepopolne, stvari nas ujezijo, prizadanejo, odreagiramo, kakor vemo in znamo … Pride situacija, ki našo podobo lepe, pozitivne in nasmejane neveste spremeni v mračno in nejevoljno ženo.

Da to ni nekaj nenavadnega, nam priča že nekaj tisoč let stara dramatična zgodba o sestrah Lei in Raheli, ki sta bili poročeni z Jakobom. Čeprav naj bi dejansko šlo za dve različni ženski, pa nekateri judovski in tudi krščanski razlagalci Svetega pisma pravijo, da bi si lahko postavili tudi hipotetično vprašanje in si predstavljali, da se za “Leo in Rahelo” skriva ena sama ženska: Rahela je njen razodet obraz, Lea pa njen skrit. O čem pravzaprav govorimo?

Drama na poročno noč

Svetopisemska zgodba pripoveduje, da Lea ni bila privlačna, Rahela pa je imela “lepo postavo in lep obraz” (1 Mz 29, 17). Jakobovo srce je hrepenelo po Raheli, a ker ni imel ne imetja in ne denarja, se je svojemu bodočemu tastu, stricu Labanu, dal na razpolago, da mu bo služil sedem let. Ker si je želel samo Rahele, mu služenje sploh ni bilo težko (“Jakob je služil za Rahelo sedem let, toda ker jo je ljubil, so se mu zdela kakor nekaj dni,” 1 Mz 29, 20). Po sedmih letih je ponovno šel do strica Labana in ga spomnil na obljubo. In čeprav je bilo dogovorjeno, da bo končno dobil Rahelo, ga je ta pretental in mu za nevesto dal Leo, katere obraz je bil skrit pod gostim pajčolanom. Ko se je Jakob zjutraj zbudil: “Glej, je bila tam Lea” (1 Mz 29, 25).

Jezen na svojega tasta mu pove v obraz: “Kaj si mi vendar storil! Ali ti nisem služil za Rahelo? Zakaj si me prevaral?” Ta mu je odvrnil: “V našem kraju ni navada, da bi mlajšo hčer oddajali pred starejšo. Dokončaj teden s to, potem ti dam še ono, zanjo pa mi boš služil še drugih sedem let” (1 Mz 29, 25).

Lea, ki je nočeš videti

Nekega jutra pogledamo svojega zakonca in šokirano ugotovimo, da je pred nami “Lea”: oseba, ki ima lastnosti, ki si jih nismo želeli!

Rabinski tekst, ki podpira interpretacijo o dveh različnih obrazih ene ženske, pravi, da se najprej zaljubimo v “Rahelo” – v razkrit, mlad in lep obraz našega zakonca, po svoje tudi v njegovo namišljeno podobo, ki smo si jo izbrali v sanjah. In čeprav od zunaj vidimo “Rahelo”, pa znotraj biva tudi “Lea”, notranji in skriti obraz. Obraz, ki je bolj zrel in izzivalen, zato tudi manj privlačen. Obraz, ki ga najprej ne opazimo in ne predvidevamo, da je tam.

Toda prej ali slej do tega razkritja pride. Lahko je to leto, mesec ali – kakor v Jakobovem primeru – celo jutro po poroki. Nekega jutra pogledamo svojega zakonca in šokirano ugotovimo, da je pred nami “Lea”: oseba, ki ima lastnosti, ki si jih nismo želeli! In kakšen je naš prvi odziv? Kot Jakob se počutimo prevarane. Radi bi zakričali: “Prevarali so me! Za to se nisem odločil!” Naš instinkt je, da pobegnemo.

“Ponovno služi!”

Jakob ni pobegnil, ostal je poročen z Leo, ponovno je začel služiti in nato je dobil tudi Rahelo. Razlagalci na tem mestu pravijo, da ko je Jakob prenehal služiti, ko se je prenehal boriti za Rahelo, je dobil Leo. Ko je prenehal dajati vse od sebe, ko je mislil, da se je pred poroko “dovolj potrudil”, je dobil drugi obraz – obraz, ki si ga ni želel. Zato mu je tast naročil: “Sprejmi Leo, nato pa ponovno služi” (prim. 1 Mz 29, 27). Takoj, ko je Jakob Leo sprejel takšno, kot je, se pravi, da je začel sprejemati svojo ženo tudi v njenih “nelepih” razsežnostih, je bil ponovno na poti, da doseže tisti izgubljeni obraz lepe Rahele.

Lea rodi več otrok

Vendar, kakor pravi Sveto pismo, je Jakob dolgo časa potreboval, da se je naučil te brezpogojne ljubezni do Lee. A to “učenje sprejemanja” ni bilo brez sadov: Lea mu je rodila veliko otrok, Rahela pa je bila dolgo časa nerodovitna. Slednja naj bi prvega otroka rodila šele takrat, ko je Jakob res dokončno vzljubil Leo. Tako interpretira tudi slovenski teolog dr. Stanko Gerjolj, ko piše: “Ko Jakob začuti, kako je brezpogojna ljubezen rodovitna, jo doživi tudi kot osrečujočo, kar pomeni, da postane rodovitna tudi Rahela (Prim.: 1 Mz 30,14-24). S tem je želel poudariti, da ko se zakonski odnos prečisti, ko zakonca drug drugega sprejmeta brezpogojno, takrat ima tudi “Rahela” svoje otroke. In kot razberemo iz Svetega pisma, sta bila oba Rahelina otroka za Jakoba najbolj pomembna in najbolj dragocena.

Lea ti pomaga rasti

“Ljubil in spoštoval ne bom le tebe, ki si mi trenutno vidna, ampak tudi tebe, ki je pred menoj še skrita in se bo morda pojavila pozneje.

Če se vrnemo nazaj k simboliki dveh obrazov. Sprva bomo morda ljubili in cenili le “razsežnost Rahele” svojega zakonskega partnerja in zaničevali dele Lee. Vendar bomo z napredovanjem življenja odkrili, da je bila prav Leina razsežnost našega zakonca bolj kot karkoli drugega vedno namenjena nam. Prav pomanjkljivosti in nepopolnosti našega zakonca so namreč tiste, ki nas izzivajo, da presežemo svoj ego in postanemo oseba, kakršna smo sposobni biti.

In to je skrivnost, ki se skriva v ozadju “razkrivanja obraza”. Ko ženin odgrne tančico z nevestinega obraza, ji v bistvu pove: “Ljubil in spoštoval ne bom le tebe, ki si mi trenutno vidna, ampak tudi tebe, ki je pred menoj še skrita in se bo morda pojavila pozneje. Zavezan bom ne le “Raheli” v tebi, ampak tudi “Lei”. Ko se s teboj poročim, v sebi ustvarjam prostor, da lahko sprejmem in negujem celotno tvoje bitje.”

Viri: Dr. Stanko Gerjolj, Živeti, delati, ljubiti, Mohorjeva družba 2006, aish.com.