Vir: UnsplashUčitelj osnovne šole Polhov Gradec je delil zapis, v katerem razmišlja o smrti svojega nekdanjega učenca. Smrt 16-letnega fanta ter druge smrti njegovih nekdanjih učencev pa tudi staršev njegovih učencev so ga spodbudile k razmisleku o življenju in smrti, ki ga je delil na Facebooku.
Ker gre za modre življenjske misli učitelja, ki nas ob težkih trenutkih vračajo k bistvu našega življenja, jih ob spominu na umrlega fanta in vse druge smrti naših bližnjih delimo z vami.
1. Rad živim. Zelo. Rad sem ob ljudeh. Rad se pogovarjam z njimi, jih skušam spoznati, kako razmišljajo in živijo. Tudi Mohor je bil izjemno družaben in sproščen človek, zelo rad je imel družbo.
2. Skupnosti, katerih del smo, nas zelo zaznamujejo. Družina, sorodniki, prijatelji, sosedje, sošolci, sodelavci … Kako lahko skupnost stopi skupaj in podpre žalujoče ob tragični izgubi, se je zelo močno videlo ob dogajanju po Mohorjevi nesreči. Zbiranje sorodnikov in prijateljev, raznovrstna pomoč, različne pozornosti, s katerimi so bližnji pokazali, kako sočustvujejo z domačimi in žalujejo za Mohorjem, skupna molitev za pokojnega, ki je pomirjala in vlivala upanje, globoki pogovori ob srečevanjih …
3. Smrti se vsi nekako bojimo, nelagodno nam je ob njej. Bog ve, kaj je na oni strani. Je kaj? Ostaja skrivnost. Vsekakor smo bolj prepričani o tostranskem življenju in – ne bi še radi umrli. Toda ljudje umiramo. Vsi. Slej ko prej. Tudi mladi, tudi šestnajstletniki. Dobro in koristno se je pogovarjati o smrti, o strahovih, o skrivnosti, o upanju, o svoji bolečini. Če lahko izraziš sebe, boš lažje preživel. Tudi najtežje trenutke. Učimo se izražati sebe.
4. Mladi živijo na svoj način. Čutijo in razmišljajo drugače, ker jim tudi telo in možgani v tistih najstniških letih drugače delujejo. In iščejo svoje mesto v svetu in smisel in lepoto in ljubezen. Iščejo včasih sramežljivo, včasih strastno, včasih zelo zaletavo. Mislim, da od nas odraslih želijo predvsem to, da smo ob njih, da jim prisluhnemo, da jih sprejmemo takšne, kot so. Da smo trdni, ko potrebujejo oporo, in mehki, ko potrebujejo tolažbo.
5. Nikoli ne vemo, kdaj pride tisti trenutek. Slovo. Ampak če bi živeli tako, kot da bi bil današnji dan zadnji, bi prav gotovo živeli bolj ljubeče drug z drugim. Velja se potruditi. Si povedati pomembne stvari. Se objeti. Izreči “rad te imam, mar mi je zate”. Na koncu vemo, kaj edino šteje. Srce, ki ljubi.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!