Vir: StoryblocksOkrog kaznovanja in discipliniranja se pogosto pojavlja zmeda, saj pojma mnogi zamenjujejo. A razumevanje razlike med kaznovanjem in discipliniranjem otroka lahko pripomore k boljšemu in bolj učinkovitemu starševstvu.
Na kratko najlažje rečemo, da je razlika v rezultatu, ki ga želite doseči pri obnašanju svojega otroka, in vašem odnosu do otroka. Razlikovanje se kaže predvsem v tem, ali otrok razume, da je bilo to, kar je storil, napačno, ali prejme orodje in znanje, da bo v prihodnje (lahko) ravnal drugače ter ali ob tem čuti močnejši ali šibkejši odnos s starši.
Kaj pomeni kaznovati?
Kaznovati otroka pomeni, da trpi zaradi napačnega dejanja oziroma kršitve. Ob kaznovanju starši navadno razmišljajo, da se bo otrok obnašal bolje, če se bo neko dejanje bal ponoviti ali bo zaradi njega dovolj prikrajšan, da se mu naslednjič to ne bo več “izplačalo”.
Pogosta značilnost je, da posledica, naložena otroku, običajno ni povezana s tem, kar je naredil narobe. Na primer, da starši otroku odvzamejo telefon, ker ni pospravil sobe, da se ne sme igrati s prijatelji, ker je dobil slabo oceno ali da ne sme jesti sladice, ker se je pri obroku sprl z bratom ali sestro.
Kaznovanje pogosto vključuje odvzem predmetov ali privilegijev, ki so otroku pomembni. V primeru udarcev pa kazen povzroči tudi namerno trpljenje, ki otroka poškoduje in povzroči, da je ponižan ter mu je odvzeto dostojanstvo.
Kaznovanje otroka ne nauči, kako naslednjič ravnati bolje
Razlika je predvsem v tem, ali otrok razume, da je bilo to, kar je storil, napačno, ali prejme orodje in znanje, da bo v prihodnje lahko ravnal drugače ter ali ob tem čuti močnejši ali šibkejši odnos s starši.
Čeprav kaznovanje v mnogih primerih vsaj začasno učinkuje, so njegovi učinki navadno kratkotrajni. Kaznovanje namreč otroka ne nauči, kako se naslednjič odrezati bolje. Prav tako lahko povzroči, da otrok o sebi slabo misli ali se želi maščevati, ter ne upošteva otrokove nezadovoljene potrebe, zaradi katere se je neprimerno obnašal. V odnos med starši in otroki pa kaznovanje vnaša razdor, saj negativno vpliva na komuniciranje, vzgojo in povezovanje z otrokom.
Disciplinirati na drugi strani pa pomeni otroka voditi in učiti, da se bo znal vesti in ravnati bolje. Gre torej za pristop, ki je usmerjen pozitivno.
Kako disciplinirati?
Discipliniranje pomeni otroka naučiti, kako naj dela bolje, brez da bi mu povzročili trpljenje. Pomeni ugotoviti, zakaj se otrok obnaša, kot se. Pogosto se namreč tako vede z razlogom. In če je razlog odpravljen, lahko neprimerno vedenje izgine.
Prav tako discipliniranje vključuje spoštovanje otroka. Nihče si ne želi ubogati, poslušati in zaupati nekomu, ki je nespoštljiv. Ko smo ravno pri zaupanju; pomembno je, da otrok čuti, da staršem lahko zaupa ter so ga ti pripravljeni in sposobni aktivno poslušati, sprejeti njegove občutke in razmišljanje ter ga potrditi v tem, kar čuti, a mu hkrati jasno razložiti, kaj je storil narobe in, če je potrebno, tudi zakaj je bilo nekaj narobe.
Pri discipliniranju je potrebna osredotočenost na rešitve namesto na napake, povezanost ter ljubeč odnos z otrokom. Gre torej za dolgotrajen proces, ki se ne začne in tudi ne konča, ko otrok nekaj naredi narobe.
Kaj boste imeli od tega, da boste namesto kaznovanja uporabljali discipliniranje?
Predvsem bo to koristilo otroku. Preko sposobnosti staršev, da otroku prisluhnejo in sprejmejo njegova čustva ter mu jih pomagajo nadzorovati, se bo tega naučil tudi sam.
Ob spodbujanju k reševanju problemov starši otroka, ki se ne znajde v neki socialni situaciji in je zaradi nje jezen, zmeden ali razočaran, pripravijo do tega, da razmisli o možni rešitvi problema. Sposobnost reševanja problemov je pomembna veščina, ki jo vsak človek potrebuje pravzaprav vse življenje. Ob tem je pomembno osredotočenje tudi na čustva, ki jih otrok doživlja, da jih bo znal sprejeti in uporabiti pozitivno oziroma se naučil odzivati bolje.
Nenazadnje pa bo discipliniranje namesto trenj in preprek v odnosu med starši in otrokom na odnos vplivalo pozitivno in krepilo čustvene vezi v družini.
Preberi še:
- Zakaj me sočutno starševstvo tako vznemirja?
- Od “ene čez rit” do travmatske navezanosti
- Zakaj kaznovanje ni učinkovito? In kaj vseeno lahko storite?
