Kaj otrok res misli, ko reče: »Mama, igraj se z mano!«

Foto: Shutterstock

Vsi poznamo situacijo, ko nas sredi dela nenadoma zmotijo zvedave otroške oči in prošnja:

“Mama, se lahko igraš z mano?”

“Mama, boš barvala z mano?”

“Mama, glej!”

“Mama, greva plesat?”

Naš odgovor je največkrat nekako v tem smislu:

“Oprosti, moram končati pospravljanje.”

“V redu, vzela si bom hiter odmor. Vendar imam le nekaj minut.”

“Mogoče čez pol ure; Poskušam končati.”

“Trenutno ne morem; Moram pomiti posodo.”

“Oh, z veseljem, toda toliko perila moram zložiti.”

“Kaj pa raje jutri?”

Toda, ali slišite, kaj v resnici sprašujejo?

“Mami, boš preživela čas z mano?”

“Mama, sem jaz prioriteta v tvojem življenju?”

“Mama, trenutno se počutim negotovo; si lahko nekaj časa z mano, da potrdiš svojo ljubezen?” 

“Mama, sem ti všeč?”

“Mama, sem nekaj posebnega?”

“Mami, ali uživaš v tem, da si moja mamica?”

“Mama, me je tako zabavno gledati kot tvoj mobilni telefon?”

“Mami, ali boš zdaj postavila temelj v mojem življenju, da bom imel, ko bodo stvari težje, na čem stati?”

Res je, da starši nismo prijatelji otrok niti njihovi animatorji in da zabavanje otrok ni naša primarna naloga. Velikokrat pač ne gre drugače, kot da rečemo: “Ne, ne morem. Nimam časa. Utrujena sem. Potrebujem pol ure zase.” Ker res nimamo časa ali pa tudi, ker se nam ne ljubi. Vse to je razumljivo in legitimno.

Kljub temu pa je dobro, da se vsaj včasih igramo s svojimi otroki.

S tem jim namreč damo sporočilo, da so zaželeni. Ljubljeni. Da so vredni ne le našega truda, ampak tudi našega veselja. Da ne skrbimo za njih le iz občutka dolžnosti, ampak da so našli pot do našega srca in našega prostega časa.

Igra z našimi otroci je tudi za nas priložnost, da nanje pogledamo z drugimi očmi.
Da jih vidimo ne le kot mala bitja, odvisna od nas, ampak ustvarjalne, zanimive posameznike, ki bodo tako zelo hitro odrasli, in takrat bodo sami izbrali svoje sopotnike in prijatelje v življenju. Vez, ki jo bomo danes vzpostavili, bo tudi nas postavila na seznam oseb, za katere si bodo kot odrasli z veseljem vzeli čas.

Vse drugo v življenju lahko počaka. Ja, super je imeti skuhano odlično kosilo, pospravljeno kuhinjo, urejene omare … vendar ni niti približno tako pomembno, kot so pomembna srca naših otrok.

Otroci se ne bodo spomnili, kaj smo imeli oblečeno ta dan in kako čista je bila dnevna soba, ne bodo se spomnili uravnoteženega obroka, dragih igrač ali potovanj … spomnili pa se bodo, da smo se igrali z njimi in da so bili dovolj pomembni, da smo za trenutek ustavili življenje in preprosto uživali v njih.

Pa ne gre za to, da mi vodimo igro in smo dežurni animator. Gre za to, da smo z njimi. Lahko jih samo gledamo in se odzivamo na njihove pobude in predvsem uživamo v njihovi prisotnosti. Tako nastanejo sveti trenutki, od katerih milosti otrok živi še desetletja.

Zato si danes vzemimo čas za igro s svojimi otroki!

Delno povzeto po www.gracefulabandon.com