V času javne razprave želimo tudi v Zavodu iskreni.net kot eni najmočnejših organizacij civilne družbe na področju družine v Sloveniji izraziti stališče o predlogu Družinskega zakonika.
Mnoge družine v sodobni družbi doživljajo najrazličnejše stiske. Prepričani pa smo, da ima vsaka družina v sebi življenjski potencial, notranjo energijo, ki ji daje neprecenljivo moč, da se sooča z najrazličnejšimi stiskami. Zato menimo, da je potrebno storiti vse, da omogočimo razvoj tega potenciala družin. Delovanje iskreni.net je tako usmerjeno v ustvarjanje boljših pogojev za osnovanje, življenje in rast družine, prav to pa pričakujemo tudi od države – na vseh ravneh: od povsem konkretnih rešitev pa vse do simbolne funkcije na najširši zakonodajni ravni, kjer se hkrati odražajo in ustvarjajo vrednote in ideali družbe.
Te simbolne vloge zakonika so se pripravljavci zakona denimo zelo dobro zavedali pri oblikovanju predloga o prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Zavzeli so se za vrednoto nenasilja v vzgoji, pa čeprav ta v družbi marsikje še ni razumljena, sprejeta in uveljavljena. To odločitev močno podpiramo. Ta predlog, namesto da bi sledil družbeni realnosti, utira pot novi kulturi in jo spodbuja – pa čeprav zgolj na simbolni ravni, saj zakon ne predvideva sankcij za kršitve. Sprašujemo pa se, zakaj pri definiciji družine in v mnogih drugih pomembnih stvareh predlog zakonika ravna povsem drugače, se sklicuje na družbeno realnost in se ji prilagaja, pa čeprav je ta družbena realnost nespodbudna in ne v »največjo korist otroka«, kar naj bi bilo vodilno načelo predloga zakonika.
Kakšna je namreč družbena realnost? Vse manj sklenitev zakonskih zvez, visoko število ločitev, čedalje več ranjenih otrok zaradi odnosov med njihovimi starši, čakalne vrste pri družinskih terapevtih, slabšanje duševnega zdravja prebivalstva (korenine so največkrat prav v negativni izkušnji družine), porast spolnega nasilja, spolnih zlorab in pedofilije v različnih družbenih okoljih, odtujenost z generacijo starejših, ki so čedalje bolj prepuščeni skrbi inštitucij, neugodna demografska slika …
Pričakovali bi, da bo država s pristojnimi ustanovami te negativne pojave kritično pretresla in v nov zakon vnesla spremembe in določila, ki bi spodbujali k izboljšanju razmer. Predlog zakonika žal na tem področju ne prinaša vidnejših izboljšav. Pri presoji zakonika nikakor ne želimo biti krivični, zato moramo poudariti, da so ustvarjalci v predlog vnesli veliko kvalitetnih predlogov zlasti na področju ukrepov za varstvo pravic otrok v primerih sporov med starši. Toda žal to ni dovolj, saj zakonik v ničemer ne usmerja v preventivno delo, ampak se omejuje zgolj na reševanje težav, do katerih bi z ustrezno preventivo prihajalo v veliko manjši meri.
Toda bodimo iskreni in si priznajmo: na področju preventive smo danes vsi nemočni. Ni nenavadno, da država s svojimi ustanovami nima ustreznih odgovorov, če jih v marsičem nimajo/nimamo niti organizacije civilne družbe niti znanost in strokovnjaki niti verske skupnosti niti zakonci in starši sami. Pri iskreni.net smo prepričani, da je v korenini naše nemoči naš temeljni pogled na človeka in njegov smisel bivanja, zlasti naš temeljni pogled na medčloveške odnose in ljubezen.
Mnogi danes mislijo, da je zakonska zveza namenjena le izražanju ljubezni, tako na čustveni kot na najbolj intimni ravni, s spolnostjo. Nekatera pojmovanja zakona so še bolj preprosta in vidijo bistvo zakonske zveze le v uresničevanju interesov. Tovrstno pojmovanje zasledimo tudi v utemeljitvi predloga zakonika, ki zakonsko zvezo razume kot »življenjsko skupnost dveh oseb, ki v pomembni meri zadovoljuje čustvene, spolne, moralno-etične, ekonomske potrebe, želje in interese partnerjev«.
Pri iskreni.net smo prepričani, da je tako pojmovanje zakonske zveze pomanjkljivo in nepopolno. Manjka en bistveni element: odprtost ljubezni za posredovanje in darovanje novega življenja. Šele odprtost zakoncev za posredovanje novega življenja, za starševstvo in vzgojo, daje zakoncema polno uresničitev. Ta dimenzija se na poseben način kaže v spolnosti. Tudi spolnost namreč lahko zreduciramo samo na izražanje medsebojne ljubezni ali celo zadovoljevanje lastnih potreb. Toda v svojem človeškem bistvu je spolnost veliko več. Je odprtost ljubezni navzven, k drugemu, k otroku.
Takšen pogled na zakonsko zvezo je za nas temelj opredelitve do možnosti porok med istospolno usmerjenimi in posvojitve otrok z njihove strani. Ker homoseksualne zveze same po sebi nimajo možnosti, da se medsebojna ljubezen prek spolnosti odpre navzven, v novo življenje, jih ne moremo enačiti z zakonsko zvezo moškega in ženske. Zaradi odsotnosti otrok homoseksualna zveza zato tudi ne potrebuje enake vrste priznanja in zaščite s strani države. Poimenovanje trajnih in formaliziranih homoseksualnih zvez z istim izrazom kot zakonske zveze med moškim in žensko je zaradi omenjene temeljne različnosti neprimerno in povzroča povsem nepotrebno zmedo. To seveda ne pomeni, da ne bi smeli razmerij med homoseksualnimi pari (in tudi vsemi drugimi oblikami življenjskih skupnosti, ki vključujejo poleg čustvene tudi spolno dimenzijo) pravno urejati, saj v sodobni pluralni družbi nihče ne sme biti diskriminiran na podlagi spolne usmerjenosti in spolne prakse.
V povezavi s tem vprašanjem je tudi občutljivo vprašanje problematike posvojitev. Nikakor ne menimo, da homoseksualne osebe po definiciji niso zmožne ljubečega in predanega odnosa do otrok. Toda to dejstvo v ničemer ne opravičuje splošne možnosti posvojitev otrok s strani homoseksualnih parov. Menimo, da bi s tem posegli v svobodo otrok, ki so zaradi odsotnosti možnosti življenja v ljubeči biološki družini že tako prikrajšani, in jih zreducirali na raven pravice in ne osebe, ki naj ima najboljše možnosti za skladen osebni razvoj. Iz istega razloga nasprotujemo kakršnikoli drugi obliki posvojitve kot posvojitvi v okviru zakonske zveze, seveda s strani parov, za katere ustrezne službe pod strogimi predpisi presodijo njihovo primernost. V tem smislu so za nas nesprejemljive tudi možnosti individualnih posvojitev, ki jih zakonodaja že omogoča. Kakršnekoli druge oblike posvojitve bi bile za nas sprejemljive le v primeru, da za posvojitev otroka ne bi bilo na voljo druge možnosti, kar pa je v tem trenutku v naši državi domala nemogoče, zato posebna zakonodajna ureditev ni potrebna.
Na podlagi lastne izkušnje družine in starševstva pa tudi izkušnje programov, ki jih pripravljamo v Zavodu iskreni.net – predvsem večletne izkušnje dela z več sto mladimi pari v pripravi na zakon – smo torej prepričani, da je prav zakonska zveza tisto optimalno okolje, kjer lahko v polnosti zaživi ljubezen med možem in ženo, obenem pa je najboljše okolje za celosten razvoj otroka. Predvsem mladi poleg konkretnih oblik pomoči in primernih pogojev za sklenitev zakonske zveze in ustvarjanja lastne družine nujno potrebujejo tudi spodbude in zglede ter potrditev, da je pot, na katero se podajajo, v očeh širše skupnosti in države pomembna ter vredna priznanja ter zaščite. Sporočilo, da je vseeno, kakšno okolje bodo ustvarili za rojstvo in vzgojo svojih otrok, da je torej vsakršna življenjska skupnost enako dobra, jim pri tem ne more biti pomoč.
Od družinskega zakonika bi zato najprej pričakovali, da primerno opredeli ideal zakonske zveze in družine, h kateremu je smotrno, da kot družba stremimo (dosedanja definicija je v tem smislu ustrezna). Nadalje bi želeli, da zakonodaja in ustrezen nadzor omogočita, da zakonska zveza ne bo z ničemer v depriviligiranem položaju (kot je marsikje v praksi bila do sedaj v primerjavi z zunajzakonsko skupnostjo), kvečjemu nasprotno – zakonodaja naj bo zastavljena tako, da v njej zakonska skupnost moža in žene z otroki uživa največjo možno zaščito in podporo s strani države.
Ker pa se zavedamo, da mnogi otroci ne živijo v takšnih skupnostih, je potrebno za zaščito interesov teh otrok poskrbeti s posameznimi in čisto specifičnimi ukrepi, nikakor pa ne z enačenjem vseh oblik skupnosti. Takšno enačenje namreč močno vpliva na družbeno dojemanje in vrednotenje teh oblik skupnosti, zato z navidezno širino kot družba ničesar ne pridobimo, še manj pa otroci, katerih interese naj bi predlagani zakonik ščitil.
Spodbuditi bi želeli tudi razmislek o možnih oblikah preventivnega delovanja, ki bi preprečilo zgoraj omenjene negativne pojave trenutne družbene realnosti. Zakonik sicer omenja pomen pozitivnih ukrepov za preprečevanje razpada družin, ponudi pa premalo konkretnih možnosti. Možnost svetovalnega razgovora ali družinske mediacije pred ločitvijo je sicer dobrodošel, a žal prepozen ukrep, ki služi le zmanjševanju namesto preprečevanju škode. Med preventivnimi ukrepi bi bilo zato smiselno razmišljati že o zgodnji vzgoji za odnose, o izobraževalnih in preventivnih programih v zvezi s partnerskimi odnosi in vzgojo, o različnih oblikah priprav na zakon, o široko dostopni in razvejani strokovni pomoči parom v stiski.
Brezplačen za vse, ki ga potrebujejo. Z vašo podporo.
Ne zmorejo vsi plačati za kakovostne in poučne vsebine, zato so naši članki brezplačni za vse obiskovalce portala iskreni.net. Če ste med njimi, vabljeni, da nas še naprej berete brezplačno.
Če pa ste med tistimi, ki si na srečo lahko privoščite tudi nekaj več, vabljeni, da naše delo finančno podprete in prispevate k večji kakovosti življenja posameznikov in boljšim odnosom v slovenskih družinah.
Odločite se za enkratno ali mesečno donacijo v poljubnem znesku. Vsak prispevek šteje!
Lahko pa postanete tudi naš naročnik in z enim paketom dostopate do zaklenjenih vsebin in izobraževalnih oddaj s področja medsebojnih odnosov, vzgoje, osebne rasti in financ.
Super… Zelo lepo napisano.
Čestitke! Res lepo zapisano in predvsem mi je všeč, da ste se jasno opredelili proti redefiniciji družine.
Zmedo glede redefinicije zakonske zveze/družine ustvarjate vi. S takšno akcijo nasprotujete izenačitvi pravic istospolnih parov in družin s heteroseksualnimi ter tako dovoljujete nadaljnjo diskriminiranje na podlagi spolne usmerjenosti naših državljanov. Otroci v istospolnih družinah niso nič na slabšem, tako kot tukaj namigujete. Na slabšem so zgolj zato, ker država zaenkrat še vedno dovoljuje diskriminacijo na zakonski ravni, ki bo – močno upam – kmalu odpravljena.
Vojkova 16 Ljubljana
Sramota, da kaj takega sploh lahko izjavljate, veseli me samo, da je vedno več takšnih ljudi, ki podpirajo novi družinski zakonik in verjemite vedno več jih bo. Družina je le beseda za nekaj, kar mnogi med nami še ne razumejo.
Pozdrav vsem normalno drugačnim
absolutno se strinjam z Majdo in študentom. Presojati pavšalno in generalno zgolj na podlagi informacije o spolni usmerjenosti ali zakonskem stanu je skarjno neodgovorno in žaljivo do vpletenih. V vsakem primeru morajo pristojne institucije presoditi, ali je človek ali par primeren za starša. In reči, da samski oziroma homoseksualci po definiciji ne smejo biti starši je enako kot reči, da črnci, aziati ali katerakoli druga rasa ne sme imeti otrok. Opiranje svojih argumentov na eno samo lastnost osebe je skrajno žaljiva in neetična.
In prosim, ne postrezite mi z odgovorom, da če bi narava hotela, da imajo otroke, bi za to že poskrbela sama. Če čisto naivno in primitivno primerjam, narava tudi ni poskrbela za to, da komuniciramo z vesoljnim svetom preko ekrana in tipkovnice. Pa glej nas, kako svojo potrebo in željo po izmenjavi mnenj vsi skupaj (verni in neverni) izpolnjujemo preko nečesa, kar smo si ustvarili sami.
Ok, končno en “sane” prispevek o zakoniku. Malce šepa sicer pri bistvu: “odprtost ljubezni za posredovanje in darovanje novega življenja”. Kaj je to “odprtost ljubezni”? Ljubezen ne more biti zaprta (?). Sicer je pomen kanseje razložen: “Ker homoseksualne zveze same po sebi nimajo možnosti, da se medsebojna ljubezen prek spolnosti odpre navzven, v novo življenje, jih ne moremo enačiti z zakonsko zvezo moškega in ženske”. Mislim, da bi to bilo bolj jasno razloženo.
Sicer se strinjam s stališčem in podpiram prizadevanja iskrani.net. Osebno se ne bojim uveljavitve novega zakona zaradi urejanja pravic istospolnih zvez – te so v naši družbi trenutno manjši problem – ampak, ker nam ta burleska in populizem jemljeta energijo za uveljavljanje nujno potrebnih zakonskih popravkov glede družine, ki so pomembni za kvaliteto bivanja velike večine.
Pozdravček vsem, tudi tistim s plakatov. Pa res veste, kaj je družina, kaj poroka in nekaj, kar je zakon ???
Naši državi je samo zato, da se družine ustvarjajo, ker so potem otroci (državljani, da se poročimo, plačamo takse ob poroki, še dražje so ločitve. Mi sami pri sebi bi najbolj morali vedeti, zakaj si družino ustvarimo, ne glede na to ali se poročimo ali ne. Smisel družine je ljubezen, medsebojno spoštovanje, z leti pa tudi strpnost…
Država, če že želi pisati zakone, potem naj se jih tudi drži. Ob ločitvi npr. če je le ta sporazumna ni problema. Če pa nekdo prevara, se partnerja znebi na povsem lep način, brez kazni za tisto, kar ob poroki nekdo obljublja, pa potem tega ne izpolni. Največkrat je prevarani tudi v povsem slabšem položaju, ker je takrat prizadet, nemočen, država pa potegne z močnejšim.Sploh ob takih razvezah trpijo otroci, mladoletni ali polnoletni.
Kaj bi naštevala, saj bo zakon tako pisan na kožo davkoplačevalskega denarja.
Družinam pa le to, da družine vzdržujte, če se zanjo odločite in se borite zanjo, če to delate iz lastnega prepričanja. Poroka pa je le list papirja, ki pri nas ne pomeni nič več kot papirni simbol.
srečno vsem
Suzana
Peter Repovž, Šmarjeta 60 8220 Šmarješke Toplice
Pozdravljeni!
Podpiram Stari družinski zakonik s popravkom: družina = oče, mati in več otrok – je osnovna, normalna celica družbe!
Istospolni so nenaravna združba, zato jim otroci ne pripadajo!
Nenaravna?? Kdo pa mislite, da je ustvaril homoseksualce razen mati narave (ali boga – kar si lažje predstavljate)? Lepo vas prosim! In kdo ste vi, Peter, da presojate, kaj komu pripada na tem svetu?
Malo, v krščanskih krogih tako opevane skromnosti, ne bi škodilo!
Pozdravljeni!
Veseli me, da ste pri zavodu Iskreni.net tako angažirani v dobrobit družine. Žalosti pa me dejstvo, da kritizirate predlog DZak zgolj iz razloga izenačitve pravnih pravic otrok z istospolnimi in raznospolnimi starši.
Namreč sami ste zapisali, da situacija danes ni ugodna za družine, ampak v naslednjem odstavku kritično dodali, da DZak ne bi smel zajemati današnjih družbenih realnosti? Jaz v tem vidim diemetralno nasprotje! Po mojem mnenju je ravno tradicionalna oblika družine tako rigorozno neprivlačna za mlade, da se zanjo ne odločajo. Potem lahko prepovemo ločitve, zakaj se ne zavzemate za to? Bi to res pomenilo več sklenjenih zakonskih zvez?
In nadalje: zapisali ste, da istospolni pari niso zmožni imeti naraščaj. Spolna usmerjenost ne definira zmožnosti reprodukcije. Tako imamo v Sloveniji sedaj med 100 in 200 otrok, ki odraščajo v istospolnih družinah. Niso jih prinesle štorklje, rodili so se s spojitvijo moške in ženske spolne celice. Samo zato, ker pa jih vzgajajo in imajo radi starši enakega spola, so ti otroci danes pravno manj zaščiteni kot njihovi sovrstniki. To je krivično, in zato na MDDSZ pravijo, da so spisali DZak v korist otrokom. Torej če poenostavim — če se vam kaj zgodi, bo vaš otrok lahko dedoval po vas, enako po vašem zakoncu ali izvenzakonskem partnerju(!), če pa se kaj zgodi staršu, ki otroka vzgaja v istospolni zvezi, potem bo otrok ali padel v sistem, saj uradno nima enega starša, ali pa v drugem primeru “samo” ne bo imel pravice do pokojnine.
Kako bi smiselno uredili ta vprašanja? S pravno praznino na tem področju ne boste dosegli tega, da teh družin in otrok ne bo, samo otežili jim boste življenje, saj te družine že obstajajo! In če jih lahko imenujemo družine, vprašajte otroke, ki v njih živijo..
S spoštovanjem in v upanju argumentiranega odgovora,
Vasja
Vasja, odgovor – ki je zgolj osebno mnenje – si lahko prebereš na blogu (zadnja dva prispevka): http://iskreni.blog.iskreni.net/
Še aktiven link (če mi bo uspelo :huh: ): [url]http://iskreni.blog.iskreni.net/%5B/url]
Zelo lepo pojasneno,skratka krasno.
Posvojitev otrok v istospolni skupnosti NIKOLI in NKDAR
gusti, kako pa bi vi uredili tiste družine z istospolnimi starši, ki že obstajajo?
Kot vem pri nas še ni dovoljena posvojitev istospolnih partnerjev.Vsi ti istospolni partnerji,ki bi pač podali prošnjo za posvojitev,če bi se mene vprašalo jim nebi nikoli ugodil.Naj istospolni par nudi še tako dobro otroštvo mu ne morejo nudidi očeta ali mater,ta otrok bi bil vzgojen v njihovem prepričanju,tako da bi bil dotični otrok živel v prepričanju da je to prav in bi tudi on postal tak kot njegova”starša”.In kaj smo dobili pri vsem tem z leti ogromno istospolnih parov,Narobe svet
pod anonimnež je odgovor Gustija za Vasjo
Posvojenih otrok v istospolnih družinah še ni. V vseh drugih družinah, ki jih omenja Vasja, pa ima otrok enega starša. Vse pravne vidike, dedovanje ipd. se da zakonsko urediti tudi drugače in ne nujno tako, da se homoseksualcem prizna status zakoncev.
V Sloveniji imamo vsaj 1 primer istospolne družine, kjer imata oba starša do otroka priznan pravni odnos staršev. Iz tega statusa izvirajo obveznosti obeh staršev do deklice. Status staršev sta dobila v zvezni državi, ki to omogoča, po trenutno veljavni domači zakonodaji pa sta svoj status lahko ohranila tudi v Sloveniji. Deklica ima tako pravno in socialno zaščito obeh očkov zagotovljeno brez dodatnih pravnih stroškov družine, brez nepotrebnih poti do notarjev in sodišč. Tega za ostale otroke iz mavričnih družin v Sloveniji še ne moremo reči, bodo pa v prihodnosti take družine (in njihovi otroci!) zagotovo tožili državo, če se tega področja sedaj ne uredi. Položaj otrok je očitno slabši, če nimajo priznanih obeh staršev.
Iz gornjega besedila tudi sklepamo, da se pravice otrok iz takih družin med seboj razlikujejo, saj imamo otroke, ki imajo uradno priznana oba starša enakega spola, in otroke, ki tega nimajo. To je neenakopravna obravnava otrok na podlagi osebne okoliščine družine.
Vasja
Oldi, kolikor časa boš uporabljal tako nestrpen jezik, dialog žal ne bo mogoč.
Oldi, razumem od kod prihaja tvoja bolečina…tvoja primarna družina ni mogla zadovoljiti tvojih otroških potreb…zato misliš, da je za otroka dovolj, da se imata starša pač rada in poskrbita za otroka…zanimam me, kako bi odgovoril otroku,ki je bil posvojen sicer v ljubečo istospolno skupnost, pa bi doživel, da v tej skupnosti ena njegovih temeljnih potreb ni zadovoljena , njegova bolečina in ranjenost pa bi bili enako globoki in intimni kot tvoji…kako bi takrat zagovarjal svojo odločitev?
moj mož je imel očeta invalida, ki je umrl,ko je bil star 20let…to so težke stvari, otrok mora gledati nemočnega očeta, sicer je imel ljubezen svojega očeta, ni pa mogel z njim teči, plavati…in je ranjen moj mož zaradi tega…ima težave pri dojemanju kaj pomeni biti zdrav mož ženi…potrebovala sva veliko pogovorov, da sva sploh zaslutila v čem je problem…slutim, da bo otrok v istospolni skupnosti ranjen tudi zaradi tega “istospolnega” dejstva…
Vorančeva 6 novo mesto
Vse lepo in prav pri teh pobudah.Strinjam se,da dva istospolna partnerja ne moreta biti družina.A pri tem tako povdarjati,da ima otrok pravico imeti oba starša,se mi zdi ironija.Februarja bo namreč že 12 let,kar mi je umrl mož.Komu se naj pritožim,ker sta 5letna hči in 12letni sin morala rasti brez očeta?Bogu?S tem,da me vsak dan znova zaboli ,ko se pojejo hvalospevi številčnejšim družinam,kjer si dva delita finance in skrbi,nas vdovcev,ki smo sami za vse,pa nihče ne vidi.Tudi če pride,do skušnjave,naprimer pri duhovniku in žena s katero je bil,zanosi,ga Cerkev odstrani iz tistega kraja.A ta otrok nima pravice do očeta?A nikjer v Sv. Pismu ne piše,da duhovnik ne bi smel biti poročen in da ne bi smel imeti otrok.Pa še mnogo podobnih primerov bi lahko naštela.Zato prosim,borite se za pravico zakoncev,a hkrati ne povdarjajte o pravici otrok do staršev,ker jo je nemogoče obdržati,pa če bi jo še tako rad,Bog in Cerkev mnogokrat mislita drugače!
mene je groza, da bi bila moja hčerka (1,5 leta) npr. v primeru smrti staršev, dodeljena v skupnost dveh gejev.
Ker bi bila premajhna in ker bodo imeli hs še predpravico do posvojitve, se bi znašla v takšni “družini”. zakaj predpravice- ker je otrok za posvojitev premalo za prosilce, se bodo hs pritožili, češ, da niso enakopravno obravnavani, ker ne dobijo otroka.
Za bru…
Vglavnem, hs imajo na svoji strani medije in so zato tako močni.
moje mnenje itak pa nobenemu, ki že ima svoje mnenje ne moreš nič dopovedat:(
Ne bluzi
Ma kaka predpravica, po medijih je bilo rečeno, da imajo prednost hetero zakonci, kar je logično. Sploh se pa ne gre za posvojitev, temveč da se legalizira sedanje stanje.
dober komentar. Zadane žebljico na glavico :cheer: ne gre za to, da vam kdo kaj hoče. Samo pustite ljudem, da živijo, kot bi radi. NIKOGAR ne ogrožajo s tem.
To, da je pravilno samo vaše in točno tako, kot vi mislite, pa bi moralo biti v nasprotju z vašo vero, ki od vas terja skromnost in ponižnost.
Pa lep dan.
Skromni in ponižni že, ne pa neodzivni in zaplankani.
Zakaj pa drugi lahko po kristjanih kar naprej udrihajo in sovražno govorijo. Pustite nas da živimo kakor hočemo. Nikogar ne ogrožamo, samo povemo svoje mnenje.
To, da je pravilno samo vaše in točno tako, kot vi mislite, pa bi moralo
biti v nasprotju s tem kar sporočate, saj ravno vi razlagate kako odprti ste in sprejemate čisto vse ljudi (a ne, razen kristjanov, ki vam grejo pa organsko na živce 😉 ).
Ne zaplankani?? No, ja, stvar percepcije 😉
Ravno za to gre – “mi” nikomur ne prepovedujemo in zapovedujemo, kdo ima lahko otroke in zakaj.
Drugega dela komentarja pa nisem razumela:
“To, da je
pravilno samo vaše in točno tako, kot vi mislite, pa bi moralo
biti v
nasprotju s tem kar sporočate, saj ravno vi razlagate kako odprti ste in
sprejemate čisto vse ljudi (a ne, razen kristjanov, ki vam grejo pa organsko na
živce ).”
Nič ne razlagam, kako odprta sem. Samo pravim, da ne vem, od kje vam to nadčloveško znanje in presoja, kaj je za koga prav in kaj ne.
Kristjani mi grejo pa na živce samo takrat in samo tisti, ki se vtikajo v druge. Sicer pa tudi pri kristjanih uspešno sledim pravilu “živi in pusti živeti”. Lahko vi rečete isto zase?
Lahko pri vsej jezi, ki si jo že izlila na tem portalu čez drugače misleče ti to zares trdiš zase? :whistle:
Mati narava se včasih malo poigra, npr. nekdo se rodi s 6 prsti na nogah, nekdo z zajčjo ustnico, nekdo s srčno napako, nekdo s preveč hormoni nasprotnega spola.
In koliko je v resnici takšnih? Tako kot drugih “napak” mati narave, zelo malo. Homoseksulanost ne omogoča razmnoževanja. Narava pač je tako narejena, da ohranja svojo vrsto. To je tisto, kar je normalno, tako smo, če nam je všeč ali pa ne, ustvarjeni. Homoseksualci so pač deviacija, napaka narave. Nič nimam proti, če se družijo in živijo svoj življenjki slog, a dokazano je in predvsem logično, da se otrok najbolje razvija v mešani družini, kjer dobi vzor moškega in ženske, obe polovici, ki jih je narava ustvarila.
Res je, da družine niso popolne, a tudi homoseksualne skupnosti niso. Po statističnih podatkih več homoseksualnih parov razpade – kot mešanih in je veliko nasilja in kričanja in vsega slabega tudi med njimi.
Zdi se mi, da bi bilo boljše družinam pomagati, da bi mož in žena imela lep odnos v katerem bi otroci rastli v zdrave ljudi.
“Gremo k naravi” je pogost slogan. Se strinjam. Gremo k naravi! Narava nas je ustvarila različne, moške in ženske. Proslavimo to različnost, dajmo prednost življenju!