Vir: ShutterstockZnani argentinski družinski terapevt Salvador Minuchin je nekoč dejal: “Gotovost je sovražnik sprememb.” V svoji dolgoletni praksi je namreč uvidel, da so gotovosti, ki so jih ljudje imeli o sebi, večkrat predstavljale kletko, v katero so se ujeli. Še posebej takrat, ko so začeli verjeti v popačeno verzijo tega, kar so. Raje so se oklepali “svoje resnice”, čeprav je bila povsem omejena in nezdrava. In kaj je Minuchin storil, da so ga ljudje začeli poslušati? V njihove zgodbe je vpletel zmedo in negotovost. Toda ne kakršno koli negotovost. Vcepil jim je “pozitivno” negotovost, rekoč: “Ste bogatejši, kot si mislite. Prehodili ste poti, na katere ste že pozabili, pridružite se mi na poti ponovnega odkrivanja vašega življenja.” Samo takrat so resnično naredili korak v neznano in odprli svoja vrata za rast in preobrazbo.
V malo drugačnem kontekstu je Minuchinove besede iz naslova uporabila njegova učenka Esther Perel, danes ugledna psihoterapevtka, ki je želela, da ljudje razširimo svoj pogled tudi na drugega.
“Vse vem o tebi”
V tem času, ko “vsi vse vemo” o drugem, ker smo si na družbenih omrežjih pogledali nekaj slik, opisov ali videov, je težje iti v globino. Kot pravi Perelova, zaradi Tik Toka in kratkih posnetkov, ki trajajo samo 15 sekund, smo postali nagnjeni k pretiranemu poenostavljanju. “Ljudi stiliziramo in kategoriziramo hitreje kot kdaj koli prej, naša pozornost pa odraža hiter tempo in visoko stimulacijsko kulturo, v kateri živimo.”
Človeka zaznamo zgolj na podlagi površinskih stvari: slišimo njegov naglas, vidimo njegovo obleko, poznamo nekaj informacij – leta, od kod prihaja, kje živi, s kom je, kaj dela, kam je šel na zadnje počitnice itd. Na podlagi tega si ustvarimo svojo sliko in pri njej vztrajamo. Gotovi, da človeka “poznamo” (malo drugače, a z isto logiko, “poznamo” tudi naše domače).
“A če ostanemo zgolj pri tem”, pravi Perelova, “ne bomo nikoli spoznali človekove kompleksnosti, množice izkušenj, idej, plasti in celo protislovij, ki ga sestavljajo. Prav v teh zapletenostih najdemo njegove najbolj zanimive vidike.”
Nisi samo to, kar jaz vidim pred seboj
Smo ljudje z zgodbami, ki so se v različnih časovnih obdobjih odvijale na različnih nivojih.
Da bi lažje razumeli, kaj Perelova z vsem tem misli, nam preko svoje osebne zgodbe odstre vidike, ki nam pomagajo razumeti, koliko “nivojev” se lahko skriva v enem človeku. “Velikokrat, ko me ljudje vidijo ali slišijo,” pravi, “najprej slišijo moj naglas. Imam francoski naglas, ki se ga sliši v vseh jezikih, ki jih govorim, in govorim jih devet. Moj naglas opisuje en vidik mene. Odraščala sem v flamskem delu Belgije, in če kaj veste o belgijski politiki, je to zelo drugačen svet. Tudi to je en drug vidik mene. Sem pa tudi otrok beguncev, ki so prišli iz Poljske, iz druge svetovne vojne, iz holokavsta, judovskega holokavsta, ki so izgubili vse. In sem tudi ta oseba, in ta oseba živi predvsem v jidiš (jezik Judov Srednje in Vzhodne Evrope pred holokavstom) in v nemščini. In sem tudi …”
To pojmovanje, da nismo samo to, kar nekdo vidi, je nekaj, za kar Perelova želi, da bi uporabili tudi za druge ljudi. “To, kar vidite, ni samo to, kar je. Je le vstop v en vidik tega, kar je,” pove.
Nikakor nismo le ena zgodba, en pogled, en vtis, eno prepričanje, ena informacija, en izgled, en opis ali slika. Smo ljudje z zgodbami, ki so se v različnih časovnih obdobjih odvijale na različnih nivojih. Zgodbe, ki so se končale, in zgodbe, ki se nadaljujejo. V nas so vidiki, ki so vidni vsem, pa tudi takšni, ki jih pozna le peščica. Smo to, kar se nam je zgodilo, in hkrati to, kar smo prerasli.
Kako bom na drugega gledal naslednjič, ko ga srečam?
Če ne želimo ostati zgolj na površini, moramo najprej izpustiti gotovost, ki smo jo imeli o drugem. Šele takrat bomo lahko postali odprti, da se o njem nekaj naučimo. Pomeni pa tudi, da se odpovemo določeni iluziji, ki smo jo o njem imeli. Da bi ga videli v novi luči, izberemo drugačen pristop in nova vprašanja, ki gredo onkraj “službe in otrok” (četudi so tudi te del zgodbe). Ne škodi pa tudi, če mu s svojo odprtostjo pomagamo, da tudi sebe vidi drugače. Ali kot bi rekel Minuchin: “Si bogatejši, kot si misliš. Prehodil si poti, na katere si že pozabil. Pridruži se mi na poti ponovnega odkrivanja tvojega življenja.”
Brezplačen za vse, ki ga potrebujejo. Z vašo podporo.
Ne zmorejo vsi plačati za kakovostne in poučne vsebine, zato so naši članki brezplačni za vse obiskovalce portala iskreni.net. Če ste med njimi, vabljeni, da nas še naprej berete brezplačno.
Če pa ste med tistimi, ki si na srečo lahko privoščite tudi nekaj več, vabljeni, da naše delo finančno podprete in prispevate k večji kakovosti življenja posameznikov in boljšim odnosom v slovenskih družinah.
Odločite se za enkratno ali mesečno donacijo v poljubnem znesku. Vsak prispevek šteje!
Lahko pa postanete tudi naš naročnik in z enim paketom dostopate do zaklenjenih vsebin in izobraževalnih oddaj s področja medsebojnih odnosov, vzgoje, osebne rasti in financ.
