Gibanje je ključno za normalen razvoj otrok – tudi v času epidemije

aktivni

»Če bi Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem,” je v reviji Medicina in ljudje zapisal profesor na Fakulteti za šport dr. Grega Starc.

V komentarju Ko otroci obmirujejo je opozoril na dejstvo, da je gibanje nujno za otrokov razvoj, s popolno izolacijo pa smo »otroke, ki so glede na resnost poteka bolezni najmanj ranljiva skupina, dejansko spremenili v eno najbolj ranljivih«. Ob ponovnem zapiranju in ostajanju doma je tako posebej pomembno, da na gibanje, posebej še otrok, ne pozabimo.

Starc opozarja, da gibanje poganja razvoj otroških možganov in celega telesa, njegovo omejevanje pa pri otrocih povzroča še večje duševne stiske kot pri drugih skupinah ljudi, hkrati pa jim onemogoča normalen razvoj.

Dejstvo, da so ostali brez pouka športa, športnih krožkov, športnih dni, šol v naravi, športnih tekmovanj, aktivnih odmorov, hoje od doma do šole in nazaj, pa tudi brez treningov v športnih društvih in možnosti aktivnega druženja na igriščih, ima zato za otroke nevarne posledice.

Gibanje poganja razvoj otroških možganov in celega telesa, njegovo omejevanje pa pri otrocih povzroča še večje duševne stiske kot pri drugih skupinah ljudi, hkrati pa jim onemogoča normalen razvoj. »Izvedli smo najbolj množični socialni eksperiment v zgodovini človeštva. Še nikoli prej se namreč ni zgodilo, da bi kdo celotni populaciji otrok hkrati odvzel večino možnosti za telesno dejavnost,« je zapisal Starc.

Med zadnjo razglasitvijo epidemije sta po njegovih navedbah dve tretjini otrok izgubili več kot 13 odstotkov svoje splošne gibalne učinkovitosti, več kot 13 odstotkov koordinacije celotnega telesa, skoraj devet odstotkov moči rok in ramenskega obroča, več kot 10 odstotkov sprinterske hitrosti in več kot 17 odstotkov aerobne vzdržljivosti, ki je nujna za premagovanje vsakodnevnih naporov v gibanju in učenju.

»Upad aerobne vzdržljivosti je bil 30-krat večji, kot je bil povprečni letni upad v obdobju 1989–2019,« je zapisal in opozoril, da se bo to poznalo pri manjši delovni učinkovitosti, večjemu številu napak pri delu, daljšemu bolniškemu staležu, krajši življenjski dobi »koronageneracije« v prihodnosti, kar se bo slovenskemu gospodarstvu močno poznalo. Starc zato predlaga, da v ta namen zato namenimo sredstva, ki jih je EU namenila odpravljanju posledic epidemije.

Še bolj kot to pa je pomembno, da ob vnovični omejitvi javnega življenja v vsaki družini posebej ne pozabimo, da šola po novem ne skrbi več za redno športno vzgojo, ampak moramo na to misliti sami, saj gre za razvoj, zdravje in prihodnost otrok. Poskrbimo, da bodo kljub vsemu dovolj aktivni. Podobno velja za odrasle 🙂