Desni razbojnik – svetnik, ki je ujel zadnji vlak

Vir: i1.wp.com

Pred nami je god sv. Dizmasa, ki ga bolj kot po imenu poznamo pod opisom »desni razbojnik«. Za razliko od »levega razbojnika«, s katerim sta bila skupaj z Jezusom križana na veliki petek, je ta Jezusa v zadnjih trenutkih življenja prosil usmiljenja. In Jezus mu je obljubil, da bosta skupaj v raju še isti dan (prim. Lk 23, 38-43). Tako je Dizmas postal svetnik. Kaj je več kot Jezusovo zagotovilo?

Morda se to z našo logiko ne sklada. Kdo od nas bi desnemu razbojniku morda odredil vsaj nekaj let vic, da poravna svoje dolgove, saj vemo, da je bil razbojnik, da je bil upravičeno kaznovan. A sama želim danes pogledati na tega svetnika skozi luč upanja, ki jo čutim zase in za vse. Da nikoli ni prepozno!

Zgodil se mi je trenutek v življenju, ko sem vedela: »Zavozila sem.« Ni več poti nazaj. Na dnu sem. Tega nisem hotela storiti. Kaj pa zdaj? In pridejo trenutki, ko se mi zdi, da je življenje nekako brez pravega smisla. Da je Bog zame oddaljen in življenje teče v prazno. So padci. In besede, s katerimi druge ranim. In mi je žal. V vseh teh trenutkih sem lahko levi ali pa desni razbojnik. Lahko se jezim na Boga in se mi zdi krut, ker je dovolil, da sem padla in me ni rešil in zdaj dovoli, da trpim. Lahko pa sem desni – naš dragi Dizmas – ki v Jezusu vidi sotrpina in brata ter zazna, da je Tisti, ki mu lahko, kljub vsemu, odpre pot. In to celo v nebesa!

Sveti Dizmas – ki v Jezusu vidi sotrpina in brata ter zazna, da je Tisti, ki mu lahko, kljub vsemu, odpre pot. In to celo v nebesa!

Jezusova obljuba sv. Dizmasu je uresničena prilika o delavcih, ki so delali v vinogradu in vsi prejeli enako nagrado, ne glede na to, ali so delali cel dan ali le zadnjo uro (Mt 20, 13-16). Ob srečanju z Jezusom se nekako izniči čas.

V pravljicah so ljudje navadno razdeljeni na dobre in na hudobne. Za dobre se pravljica srečno konča, za hudobne pa nesrečno. Ljudje pa smo vsi, vsaj po malem, če ne vidno, pa včasih na skrivaj, razbojniki. Nekateri so naredili zločine, zaradi katerih so presedeli zapor, nekatere pa bremenijo stvari, zaradi katerih so sami v sebi ujeti v zapor. Zdi se mi, da se ljudje ločimo samo na desne in leve razbojnike. Ali smo realni in vidimo svoje življenje, kot je, in se obrnemo na tistega, ki nas more rešiti, ali pa ostanemo v zaničevanju in ujeti v svoj svet obupa. In nikoli prav do konca ni prepozno narediti odločilnega koraka. Jezus ne odreče raja tudi v zadnjem trenutku.  

Pred kratkim me je zelo nagovorila pesem v angleščini, ki je zapisana kot izpoved desnega razbojnika. Želela bi jo deliti z vami. Posebno s tistimi, ki mislijo, da so zašli v slepo ulico. Tistimi, ki mislijo, da so vredni obsojanja. Ki imajo za seboj težke stvari. Ki mislijo, da za njih ni več upanja. Upanje je vedno, ker je na sosednjem križu naš Prijatelj.

Kako zmaguje ljubezen

Moje življenje se je začelo pri vsakem drugem človeku,

držala me je mati in me ljubeče gledala,

nekje med zdaj in takrat

sem izgubil človeka, kakršen bi lahko bil.

Vzel sem stvari, ki niso bile moje.

A Ljubezen verjame, da ni prepozno.

Le eden izmed nas si zasluži ta križ,

trpljenje, ki bi moralo pripadati meni,

je globoko v tem človeku, zraven katerega visim.

Je kraj, kjer sta združena sram in usmiljenje

in lepa agonija je,

da on verjame, da ni prepozno zame.

Na ta način zmaga Ljubezen vsakič znova,

ko se dvigne visoko na drevo, kjer bi moral umreti nekdo drug.

Na tak način Ljubezen zdravi najgloblji del tebe,

da pusti, da sam izkrvavi zaradi tvojih ran.

To je, kar reče Ljubezen, ki stoji pred vrati.

Ni ti treba biti isti, kot si bil prej.

Utišana od njegovega glasu smrt ne more spregovoriti ponovno.

Na tak način zmaga Ljubezen.

Si videl ta trenutek že na začetku,

kako bova izpila ta kelih trpljenja?

Sprašujem se, ali sva se kdaj srečala.

Otroške igre po prašnih ulicah …

Kajti med mojimi mnogimi bridkostmi in obžalovanji

se ne more nič primerjati s tem,

da v navzočnosti svojega Kralja

ne morem pasti na kolena.

Ne morem te povzdigniti na tvoj prestol,

Ti pa me boš namesto tega nesel nazaj domov.

Kaj lahko izmije moj greh?

Nič razen kri, nič razen kri.

Kaj me lahko naredi spet celega?

Nič razen kri, nič razen kri.

Saj je to, kar reče Ljubezen, ki stoji pred vrati.

Ni ti treba biti isti, kot si bil prej

in utišana od njegovega glasu smrt ne more spregovoriti ponovno,

Na tak način zmaga Ljubezen.