Mitološko bitje – pravi moški

Foto: Canva

Danes ni več pravih moških. Stavek, ki ga velikokrat ujamem v kakšnem pogovoru in mi vedno da veliko misliti. Sprašujem se, kako danes sploh postati pravi moški? Kaj mora deček oz. mladenič doseči, da ga dojamemo kot moškega?

Dobro se je zavedati, da je to univerzalno vprašanje, ki je spremljalo vsako skupnosti, pleme, narod in civilizacijo. Vse kulture do sedaj so morale odgovoriti na vprašanje: Kako bomo iz fantov naredili može?

Še preden se odpravimo na zgodovinsko-kulturni sprehod, pa se mi zdi pomembno poudariti sledeče. Izziv iz dečka vzgojiti moškega je bil vedno večji izziv kot iz deklice vzgojiti žensko. Temu botrujeta vsaj dva dejavnika: biološki in psihološki. Biološki je sposobnost roditi otroka. Če ne prej, je deklica vedno postala ženska, ko je rodila otroka. Pri dečkih na tej biološki ravni ni tako jasnega mejnika, kdaj postane moški. Drugi dejavnik je psihološki. V procesu odraščanja in iskanja svoje identitete je za hčerko dovolj, da se od matere odmakne. Ni pa se ji potrebno bistveno razlikovati od svoje matere, medtem ko to za fante ne velja. V procesu iskanja lastne identitete, se mora fant zavedati, da se bistveno razlikuje od ženske narave (torej od matere). Torej poleg tega, da se odmakne, se mora od nje tudi razlikovati na način, ki mu omogoči, da postane moški, kot mu je namenjeno.

Izziv iz dečka vzgojiti moškega je bil vedno večji izziv kot iz deklice vzgojiti žensko. Temu botrujeta vsaj dva dejavnika: biološki in psihološki.

Iniciacija dečkov

Ker prehod iz fanta v moža ni bil tako razviden, so stara plemena in ljudstva to reševala z obrednimi sprejemi oz. z iniciacijami. Ti obredni izzivi so bili zelo različni. Vezani večinoma na delo/lov, ki ga je določeno ljudstvo opravljalo. Pogosto so bili vezani tudi na okolje, v katerem so živeli. V nekaterih plemenih so preskakovali krave, nekateri so morali prestati ugrize strupenih živali (kač, mravelj, čebel), v nekaterih plemenih so se udarjali z biči, spet drugi so morali uloviti ali ubiti žival. Iniciacijski obredi so bili zelo različni in večinoma zahtevni. Od posameznika so zahtevali premagovanje bolečine, strahu, lakote in žeje. Fantje so morali dokazati svojo vztrajnost in potrpežljivost. Dokazovali so se kot lovci ali bojevniki. Vse to so bili obredni preizkusi, ki so fantu, če ga je prestal, omogočili, da so ga ostali člani plemena sprejeli kot odraslega in enakovrednega člana.

Vlogo iniciacije je kasneje v mnogih kulturah in civilizacijah prevzela vojska. Udeležba v boju ali vsaj služenje vojaškega roka je služila kot jasna meja med fantom in moškim. Še nedavno nazaj je to veljalo tudi pri nas. Od leta 2003 pa vojaški rok v Sloveniji ni več obvezen in je tudi ta iniciacija preteklost.

V procesu iskanja lastne identitete se mora fant zavedati, da se bistveno razlikuje od ženske narave (torej od matere).

Pomanjkanje možnosti prehoda v odraslost

Po sedaj napisanem bi lahko kdo zmotno sklepal, da je namen članka navijanje za ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka. Kar želi članek osvetliti, je dejstvo, da danes mladi fantje nimajo možnosti iniciacijskega obreda. To niti najmanj ne pomeni, da fantje ne premagujejo strahu, da ne pokažejo poguma. Da niso sposobni premagati mraza, lakote, da niso potrpežljivi in vztrajni. Če ne verjamete, pojdite enkrat v dežju do nogometnega igrišča.  Nekateri trenirajo tudi v snegu. Dokaz so mladi skavti, taborniki, gorniki, alpinisti …  in mnogi drugi športniki. Številni mladi, ki opravljajo zahtevna fizična dela na kmetijah in delavnicah. Koliko potrpežljivosti in vztrajnosti pokažejo, da osvojijo glasbilo, da opravijo maturo, da naredijo diplomo, magisterij ali doktorat. Koliko neverjetno zahtevnih dosežkov dosežejo mladi na športnem, znanstvenem in podjetniškem področju.

Vendar noben dosežek ne šteje kot iniciacijski. Zakaj ne? Ker ni za vse enak in ker ni obred, iniciacija pa je obred. In ena od glavnih lastnosti obreda je, da se ne spreminja. Je vedno in za vse enak. Če vzamemo prej omenjen primer vojaškega roka. Ko so mladeniči odslužili vojaški rok, so jih drugi (posebno možje) dojemali kot moške. Zakaj? Ker so tudi sami šli čez ta obred iniciacije. Ko gre nekdo čez enako izkušnjo, kot si šel sam, ga moraš potrditi. Drugače negiraš samega sebe in zmanjšaš vrednost svojemu dosežku.

Za mladega človeka je dobro, da ga družba na neki točki dojema kot odraslega, torej sposobnega in odgovornega. In dobro je za družbo, da ima čim več posameznikov, ki se sami sebe dojemajo kot odrasle, odgovorne in sposobne.

Potrditev moškosti

Zanimiva mi je izkušnja enega od znancev. Tako jo opiše: »Pred dvema letoma sem šel na prostovoljno opravljanje vojaškega roka. Tri mesece discipline, športa, pohodov, vojaških veščin. Zanimivo, naporno, včasih pa povsem sproščeno in dolgočasno. Pod črto lahko rečem, da sem vesel, da sem šel, in vesel, da sem končal. Mislim, da me izkušnja kot moškega ni bistveno spremenila, ker sem bil podobnih aktivnosti in izzivov vajen že od prej. Bilo pa mi je izredno zanimivo, ker so se po opravljenem vojaškem roku do mene drugače vedli možje iz mojega socialnega kroga oz. možje, ki so sami opravili vojaški rok. V pogovoru z njim sem začutil, da so mi dali neko spoštovanje oz. neko mesto moža. Čeprav sem se že prej v družbi dokazal z različnimi dosežki, so mi šele po tem dali jasno priznanje moža.«

Ravno v tem je bil čar iniciacijskih obredov. Izziv je bil jasno postavljen in ko si ga opravil, so te morali sprejeti kot moža. Brez izgovorov. In za mladega človeka je dobro, da ga družba na neki točki dojema kot odraslega, torej sposobnega in odgovornega. In dobro je za družbo, da ima čim več posameznikov, ki se sami sebe dojemajo kot odrasle, odgovorne in sposobne.

Uvedba nove splošne iniciacije so verjetno sanje. Ali pa je možno razviti obredni preizkus znotraj določenih skupnosti, ki bi mladim fantom nadomestil iniciacijo? To se mi zdi zelo pomembno vprašanje. Mogoče bomo na vprašanje odgovorili ali pa bomo še naprej trdili, da danes pravih moških ni več.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Seveda so! To so tisti moški, ki so sposobni prekopati vrt, se usesti na traktor, pripraviti drva za zimo, so sposobni kaj popraviti in zašraufati. Obenem pa znajo pospraviti za seboj in vsaj (za silo) nekaj skuhati. Ni jim pod čast npr. previti otroka…Znajo tudi izražati svoja čustva in ko so ganjeni, jim lahko tečejo tudi solze. Zaradi tega niso nič manj moški.
    Ne potrebujejo hodit v fitnes in dvigovati uteži, da bodo imeli mišice.
    Nekateri moški so neverjetni, sposobni so marsičesa, zraven pa so še odlični možje in očetje.
    Žal pa vsi niso taki. Je ogromna razlika med ljudmi, tako med moškimi kot med ženskami.

    1. Ne pri današnjih babyboomerskih psihopatskih očetih, ki so navezani svojo mamico.

      Tudi sam bil prostovoljno v vojski. Ne rečem, da sem si pri nekaterih zaslužil spoštovanje.

      Boomercki ne prenesejo ,da jih je nekdo prerastel. Da je sposoben živeti sam in ,da ne rabi nekih penzionisticnih nasvetov, ki se začnejo z mi ucas.

      Ni osnova težava iniciacija. Osnovna težava so draga stanovanja in to,da kljub temu ,da garas od jutra do večera se težko odselis od staršev kar je osnova za osamosvojitev.

      Boomerckom srce igra, ko lahko mladini očitajo, da so imeli bajto pri 25.

  2. Pravih moških je zelo malo zaradi povsod prisotnega feminizma.Matere se počutijo kot boginje in vsevedne ter na vsak način hočejo izriniti očeta ,da bi lahko vzgajal otroke.Ženska ni sposobna vzgojiti moškega

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja