Bo pokojninska reforma protidružinska?

Thumbnail

V društvu Družinska pobuda so kritično pretresli zadnji predlog pokojninske reforme z vidika položaja staršev in otrok v pokojninskem sistemu in ugotovili, da je v zdajšnji obliki »protidružinski«.

»Starši bi bili poleg drugih zaostritev, katerih bi bili po predlogu zakona deležni vsi zavarovanci, in so v veliki meri verjetno neizogibne, deležni še dodatnih zaostritev in izgub, ki bi jih bili deležni izključno zato, ker so starši in vzgajajo otroke, ki bodo v prihodnosti zagotavljali pokojnine celotni generaciji,« opozarjajo v Družinski pobudi.

Med ključnimi težavami, na katere opozarjajo, so te, da aktualni predlog zanemarja temeljne zakonitosti (pokojninskega) zavarovanja, prezre otroke kot temelj tega zavarovanja, zmanjšuje pravice mater in diskriminira poročene otroke.

Čeprav v Družinski pobudi podpirajo prizadevanja vlade, da pokojninski sistem uredi bolj racionalno in pregledno, da bo sistem postal vzdržen in bo lahko deloval tudi v prihodnje, pa obenem pričakujejo »da bodo bremena prilagoditev sistema pravično in sorazmerno razporejena med vse družbene skupine, da se ne bi ponovila zgodba Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je družine obremenil bolj kot druge skupine, čeprav so bile ravno družine najbolj prizadete že zaradi Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je verjetno najbolj protidružinski zakon v naši državi.«

V nasprotju z osnovnimi zavarovalniškimi pristopi

Predlog pokojninske reforme po njihovi presoji temu ne ustreza in zanemarja temeljne zakonitosti pokojninskega zavarovanja in zavarovanja nasploh:

»Preprosto dejstvo pokojninskega sistema in zavarovanja je, da so eden izmed njegovih temeljev otroci upokojenih generacij, ki v času njihovega uživanja pokoja vplačujejo prispevke za sprotno izplačevanje njihovih pokojnin. Glede tega predlagana reforma ne prinaša nobene novosti. Velik del težav večine evropskih pokojninskih sistemov izvira prav iz velikega upada rodnosti v preteklih desetletjih, kar strokovnjaki imenujejo evropska demografska zima. Avtorji večine pokojninskih reform (tudi naše) to preprosto spregledajo in zanemarijo ter se z reševanjem vzrokov za nastalo stanje sploh ne ukvarjajo. Pred kratkim je na to opozorila nemška kanclerka Angela Merkel, ko je povedala, da je za nemško in evropsko gospodarstvo ravno demografska zima eden izmed največjih problemov in da bo nujno potrebno bistveno izdatneje podpreti družino, ki edina lahko ta trend obrne na bolje. 

Eden izmed osnovnih zavarovalniških pristopov je spodbujanje zavarovancev k obnašanju, ki zavarovalnici prinaša dobiček (različni bonusi) in destimulira obnašanja, ki zavarovalnici prinaša izgubo. Pokojninski sistem v Sloveniji (tako obstoječi kot predlagani) deluje ravno nasprotno.

Francoski strokovnjaki so že pred leti izračunali, da zavarovanci brez otrok, z enim in z dvema otrokoma pokojninski zavarovalnici prinašajo izgubo, medtem ko zavarovanci s tremi in več otroki pokojninski zavarovalnici prinašajo dobiček, ki je tem večji, kolikor več otrok ima zavarovanec.Francoski strokovnjaki so že pred leti izračunali, da zavarovanci brez otrok, z enim in z dvema otrokoma pokojninski zavarovalnici prinašajo izgubo, medtem ko zavarovanci s tremi in več otroki pokojninski zavarovalnici prinašajo dobiček, ki je tem večji, kolikor več otrok ima zavarovanec. Podoben rezultat pokaže tudi naš izračun, po katerem je zaradi danes nižje odmerne stopnje in posledično nižjih pokojnin bilanca pokojninske blagajne približno izravnana že pri dveh otrocih. Ta izračun, ki gotovo ni popoln in ne upošteva vseh dejavnikov, a je po našem mnenju dovolj ilustrativen, pokaže, da ima pokojninska blagajna pri zavarovancu brez otrok v povprečju za približno 4 letne povprečne plače izgube (za toliko namreč izplačane pokojnine presežejo njegove in njegovih delodajalcev v aktivni dobi vplačane prispevke), pri paru s tremi otroki pa približno 8 letnih povprečnih plač dobička (za toliko seštevek prispevkov staršev in prispevkov njunih otrok ter njihovih delodajalcev presežejo njune izplačane pokojnine).

Predlog reforme to dejstvo popolnoma zanemari, saj namesto, da bi povečeval spodbude za starše, le te zmanjšuje in ukinja, tako da bi starši, podobno kot pri super varčevalnem zakonu (ZUJF) izgubili več kot drugi zavarovanci. To je tudi glavni razlog, da predlog pokojninske reforme lahko označimo kot protidružinski.«

Tudi vlaganje v otroke je vložek v pokojninsko blagajno!

V Družinski pobudi opozarjajo še na eno prezrto dejstvo – to, da v preteklosti vplačani prispevki niso glavni in edini temelj pokojninskega sistema, saj se sproti porabljajo za izplačevanje pokojnin trenutnim upokojencem. Današnji starši – ki so plačniki teh prispevkov – pa poleg v pokojninsko blagajno vlagajo še v svoje otroke (kar pomeni velike stroške in obremenitve), kar je prav tako dolgoročni vložek in prispevek v pokojninski sistem. »To pomeni, da starši v sistem prispevajo veliko več kot drugi zavarovanci. Trdimo, da je nepravično in nepošteno, da pokojninski sistem tega v skoraj ničemer ne upošteva in priznava, predlagana reforma pa bi ta odnos do staršev še poslabšala.«

Opozarjajo na nelogičnost ureditve, po kateri sta pri zniževanju zahtevane starosti za upokojitev »priznana le prva dva otroka in v najboljšem primeru še malo tretjega, ostali pa ne, čeprav sistemu ravno ti prinašajo največ dobička«.

Kritični so tudi do dejstva, da se očetom odreka pravica do znižanja upokojitvene starosti na račun otrok, kar po njihovem mnenju »negira pomembno vlogo očeta v otrokovem razvoju« in daje očetom napačno sporočilo. Zato pozivajo k ohranitvi trenutno veljavne ureditve.

Predlog reforme diskriminira poročene otroke

Izpostavili so tudi na nelogičnost določbe, ki otrokom, ki so upravičeni do družinske pokojnine, pravico do te pokojnine daje tudi v primeru, če prekinejo šolanje zaradi nosečnosti in poroda (ZPIZ – 2, 57. člen), vendar samo če niso poročeni (ZPIZ – 2, 113. člen). Pri tem niti navidezno ne izenačuje zakonske zveze z zunajzakonsko skupnostjo, kar je diskriminatorno do zakoncev v primerjavi z otroki, ki živijo v zunajzakonski skupnosti.

Predlog zmanjšuje pravice mater

Predlog reforme ukinja tudi pravico matere, da skrb za otroka v prvem letu otrokove starosti všteje v pokojninsko dobo, če v tem času ni bila obvezno zavarovana. Pri tem je zoper prezrto dejstvo, da je tudi skrb za otroka prispevek v pokojninski sistem.

Predlog reforme ukinja pravico mater, da pod ugodnejšimi pogoji dokupijo leta, ko so doma skrbele za otroke mlajše od treh let. Materam, ki so leta že dokupile, pa teh ne upošteva več pri izračunu zavarovalne dobe, ki je potrebna za pravico do pokojnine, ampak samo pri odmeri pokojnine.

Ukinjena je tudi pravica mater, ki doma skrbijo za majhne otroke, da se pod ugodnejšimi pogoji prostovoljno vključijo v pokojninsko zavarovanje.

Ker so starši z majhnimi otroki, še posebej matere, na trgu dela v slabšem položaju, še posebej pa v zaostrenih gospodarskih razmerah, predlagajo ukrepe za boljšo zaposljivost mater majhnih otrok, med njimi subvencioniranje plačila prispevkov delodajalcev, kakršno velja za prvo zaposlitev mladih.

Pričakujejo popravke

V družinski pobudi pričakujejo, da se bodo »protidružinska« določila predlaganega zakona ustrezno popravila, saj so v očitnem nasprotju s temeljnimi načeli, ki jih predlagatelji navajajo kot vodilo pri pripravi te reforme in tudi v nasprotju s programi večine koalicijskih strank in koalicijsko pogodbo.

Pričakujejo, da bo »novi zakon otroke upošteval kot pomemben prispevek v pokojninski sistem in temu primerno staršem, ki nosijo največje breme vzgoje, izobraževanja in vzdrževanja teh otrok, zagotovil sorazmerno večje pravice iz pokojninskega zavarovanja ali pa jim za enak obseg pravic zaračunaval nižje premije oziroma prispevke«.

Pozdravljajo stališča nekaterih strank, ki so že opozorile na tovrstne pomanjkljivosti predloga in najavile pobude za popravke (opozorila glede odnosa do staršev in družin so zasledili v stališčih NSi in SLS, posredno tudi v  SD), pripravili pa so tudi konkretne rešitve, o katerih se želijo pogovoriti z ministrom in s poslanci koalicijskih strank.  

Celotno besedilo najdete na spletni strani Družinske pobude.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.