Kako je bilo biti mama nekoč

Foto: Shutterstock

Moje življenje je že kar precej dolgo, saj imam že dobrih 70 let! Tako sem doživela in od starejših ljudi slišala veliko zanimivih reči. Hočem pa opisati, kako smo me matere živele v času nosečnosti in poroda.

Sem mati sedmih otrok. Prvič sem rodila 12. februarja 1963. leta, zadnjič pa 19. aprila 1982. leta. Od prvega do zadnjega veselega dogodka je minilo kar 19 let! Šestkrat sem rodila v porodnišnici, za tretjega otroka po vrsti pa sva se z možem odločila, da bom rodila doma.

Vse nosečnosti so potekale normalno – živela sem na kmetiji in nosečnost je bila povsem naravna zadeva. V posvetovalnico takrat nismo hodile tako pogosto, le dva do trikrat pred porodom.

Ker imam tudi 15 vnukov in že 4 pravnuke, sem kar dobro seznanjena tudi z vsemi zadevami sedanjih nosečnic. Mogoče bo kdo rekel, da sem starokopitna, ker mislim, da danes veliko preveč kontrolirajo nosečnost oz. gredo na prve preglede takoj, ko zanosijo in potem redno vsak mesec. Zdi se mi, da je to za nosečnico velika psihična obremenitev. Včasih smo se priporočale Materi božji in Angelu varuhu in upale in verjele, da bo vse dobro.

No, seveda, pri porodih doma pa je bilo takrat precej slabše – sedaj so povsod precej boljši življenjski pogoji, povsod je recimo ogrevanje itd.

Tudi očetje so danes bolj pozorni in seznanjeni, kako z dojenčkom, ko ga pripeljejo iz porodnišnice. Tudi to je lepo in prav, da je oče lahko zraven pri porodu. Iz pripovedovanja vem, da očetje včasih sploh niso pestovali dojenčkov, kaj šele, da bi mu zamenjali plenico. Tako početje bi bilo za moške pod častjo.

Večje število otrok v družini je za starše in stare starše lepo doživetje. Ne morem si predstavljati, da bi imela le enega otroka. Tisti starši, ki imajo otroke radi in jih lahko imajo, naj jih le imajo. Marsikateri bi jih radi imeli, pa jim zdravje ne dopušča. Moja stara mati, ki je imela 12 otrok, je vedno rekla: »Če Bog da otroka, poskrbi tudi za žlico!« Številne družine so velik blagoslov, ne le za zakonca, pač pa tudi za domovino in obstoj naroda. Otroci, če jih je več, so bolj samostojni. Znajo si pomagati med seboj, bolj so povezani in so čustveno bolj bogati.

Seveda pa je veliko odvisno od vzgoje staršev. Treba jih je naučiti delati, spoštovati starejše ljudi, Boga ljubiti in tudi kaj potrpeti. Včasih se zdi človeku, da je vse učenje, prigovarjanje in vzgoja nasploh, neuspešno. Toda daljnoročno ugotovimo, da ostane v človeku in pregovor »kar se Janezek nauči, to Janez zna« vedno velja. Res je, da zunanji vplivi mladega človeka prevzamejo, rajši na slabše kot na boljše, toda zgledi staršev pripomorejo, da se vse dobro uredi.

Cilka Š.

Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Bistvena razlika med nosečnicami zdaj in v preteklosti je, da so nekatere “moderne” nosečnice prekomerno razvajene in nosečnosti ne sprejemajo kot naravno stanje ženske, ampak uganjajo cel cirkus iz svojega stanja! Treba je veliko počivati, vsak napor je preveč, poleti jim je takooo vroooče, da se morajo uboge reve tuširati po 10x dnevno, pozimi jih zeeeebe, vse jih žuli in tišči, trebuh jih srbi, nobeno olje proti strijam ne diši zadosti prijetno … Služba je prenaporna, na bolniški je dolgčas, na dopustu je prevroče … Seveda niso vse take, se pa najdejo cvetke, ob katerih človek samo debelo pogleda in se zamisli, kako se jim bo svet postavil na glavo s prihodom nebogljenega otročka.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja