Dragi sin in snaha, hvala za vnuke in za vajino dobro vzgojo

Foto:Shutterstock

Poletni čas, ki ga vnuki preživijo s starimi starši, je vedno posebno doživetje. Včasih za dedke in babice še bolj kot za vnuke. Še posebej, če so otroci … zahtevni.

Prejeli smo razmišljanje slovenske babice Marije Maje, ki ga je namenila svojim otrokom in se ji je porodilo med poletnim čuvanjem treh vnukov ter opazovanjem drugih starih staršev z njihovimi vnuki.

Sem babica trem predšolskim otrokom.

Ko smo bili s starejšima dvema skupaj na morju, sem na plaži opazovala stare starše, ki so imeli ves dan preglavice s svojimi vnuki. Pa ni šlo za dojenčke ali malčke, ampak za pet-, šest-, osemletnike! Oblačili so jih in slačili, jim natikali sandale, pospravljali za njimi in pripravljali specialne obroke, ker otroci niso jedli ničesar drugega kot testenine in čokolino. Večkrat slišim kakšno znanko, babico, ki mi pove, da več kot enega otroka ne more paziti, ker je prenaporno.

Hvaležna sem vam, starši otrok, ki skrbite zanje ter jih dobro in ljubeče vzgajate. Zaradi vas lahko babice in dedki uživamo v družbi svojih vnukov.

Ob tem občutim hvaležnost. Hvaležnost za lep čas, ki ga lahko preživim skupaj z vnuki. So živahni in se kregajo, saj so otroci, včasih so sitni in ne ubogajo, ampak večino časa se imamo lepo. Vesela sem, da so samostojni, da znajo malo potrpeti, ko kaj ni po njihovo, in da jedo večino stvari, ki jih pripravim. Vesela sem, da jih lahko z možem vzameva na morje ali v hribe, na izlet ali preprosto za kakšen dan k nam domov, pa potem ne rabiva dveh dni, da prideva k sebi in po možnosti še čistilnega servisa. Hvaležna sem za čas, ki ga lahko preživiva z njimi in se veseliva njihove otroške radoživosti.

Ob tem sem hvaležna vam, starši otrok, ki skrbite zanje ter jih dobro in ljubeče vzgajate. Zaradi vas lahko babice in dedki uživamo v družbi svojih vnukov in ne v družbi razvajenih malih pošasti. Morda vam premalokrat povemo, da smo hvaležni, ker dobro opravljate svoje delo. Stari starši smo svoje delo opravili, zdaj se lahko veselimo sadov svoje – in vaše! – vzgoje.

Včasih se je zdelo težko, danes vemo, da je bilo vredno

Če nam je bilo kot staršem včasih težko in naporno, če smo obupovali in se spraševali, kako nam bo uspelo, če nam sploh bo … Če smo se spraševali, ali bi imeli še enega otroka in dvomili, ali zmoremo … Danes vemo, da je bila odločitev pravilna. Ko gledamo vas, svoje otroke, in ko opazujemo svoje vnuke. Še nobenega svojega vrstnika nisem slišala, da bi se pritoževal, ker je imel preveč otrok, marsikdo pa pojamra, da mu je žal, ker ni imel še kakšnega. Takrat se je zdelo težko ali nemogoče. Danes, ko gledamo z razdalje, se zavedamo, kakšen dar je to, in smo veseli, da smo ga bili sposobni sprejeti. In da imamo danes vnuke! V sodobnem svetu to marsikomu ni dano.

Dragi starši, spremljamo vas na vaši starševski poti – z molitvijo in pomočjo, ki jo zmoremo. Veselimo se vaše odprtosti za življenje. Veselimo se življenja, ki ga vidimo rasti pred seboj. In pravimo: Bogu hvala za vas, mlade družine!