Kje živi ljubezen …

Foto: zajem zaslona

Ja, res je, trgovci obožujejo božič in veliko denarja vložijo v to, da nas prepričajo, da bodo prazniki čarobni in naša povezanost z družino najgloblja, če bomo pri njih kupili to in ono. Vse je res, izkoriščajo praznike, ki imajo povsem drugo vsebino kot je nakupovanje, in mi se rade volje pustimo izkoristiti. Kljub temu pa to ni ovira, da se iskrica božjega ne bi mogla zgoditi tudi preko njih. Pred dnevi je to verigi britanskih veleblagovnic John Lewis & Partners.

Vsako leto (že v začetku novembra!) objavijo tako imenovano božično reklamo. Letos je hitro postala viralna in je navdušila številne ljudi. Govori namreč o temi, ki je skorajda tabu. O odnosu očeta in najstniškega sina. O tem, da ima sin, kljub temu da odrašča in postaja svoj, očeta rad, mu je hvaležen in si mu to na nek način želi sporočiti, besede pa mu ne grejo z jezika. In o tem, da se je srce očeta tudi ob nerodnem najstniku še vedno pripravljeno stopiti kot se je ob prisrčnem malčku. In da so to stvari, ki v življenju štejejo. Čeprav je šele šesti november.

Film spremlja najstnika, ki očetu podari nostalgično vinilno ploščo iz 90-ih, Alison Limerick z naslovom “Where Love Lives”.

Ko oče odvije ploščo in jo položi na gramofon, se prestavi na plesišče kluba iz devetdesetih let. Nato se v retrospektivah pojavijo nežni trenutki, ko se spominja svojega sina kot malčka in dojenčka. Bistvo zgodbe leži v gesti najstniškega sina: z glasbo izraža čustva do očeta, ker jih ne more povsem opisati z besedami.

Oče in najstniški sin – zahteven odnos

Reklama je seveda reklama, a ji je vseeno uspelo povedati globoko resnico. Odnos med očetom in najstniškim sinom je, tudi če so razmere urejene in odnosi ljubeči, lahko precej naporen. Temu botrujejo tako moška narava kot razvojne zakonitosti.

Ko fant vstopa v obdobje adolescence, se začne njegova naravna pot osamosvajanja. Potreba po avtonomiji, po dokazovanju, da »zmore sam«, pogosto vodi v zapiranje vase, v upiranje avtoriteti in v občasen prezir do vsega, kar predstavlja starševski svet. Oče, ki je bil še pred nekaj leti junak, postane nenadoma neroden, staromoden in tečen. Za mnoge očete je to težko obdobje. Sin, s katerim sta si bila blizu, se nenadoma oddalji, se ne želi pogovarjati, ne zaupa več in vse manj kaže čustva.

A prav v tem času je oče za sina ključen. Deček, ki odrašča, mora ob sebi čutiti očeta, ki je zanesljiv, potrpežljiv in prisoten. Ne zato, da bi ga nadzoroval ali nenehno poučeval, ampak da bi mu bil tiha opora. Da bi mu bil tisti, ki stoji ob strani, tudi ko sin išče svoj prostor in se odmika. Oče v tem obdobju sina ne more več voditi z nasveti ali z močjo, ampak predvsem z zgledom: z načinom, kako sam živi, ljubi, se sooča s težavami in spoštuje druge.

Zato je reklama Johna Lewisa tako močno zadela bistvo. Prikazuje očeta, ki se ne preda užaljenosti ali umiku, temveč sprejme sinov »nepopolni« izraz ljubezni. Nič ne zahteva, nič ne moralizira. Le sprejme. V trenutku, ko se njegov sin odpre, ne z besedami, ampak z glasbo, se oče odzove s toplino. In v tem trenutku se zgodi globok stik med njima.

Za odnose se je vredno potruditi

Reklama je ganila očete po vse svetu.Toda ta stik vsaj toliko, če ne še bolj kot očetje potrebujejo tudi sinovi. Koliko odraslih mož hodi po svetu kot čustvene sirote, ker imajo s svojim očetom povsem formalen odnos ali pa še to ne. Med našimi naročniškimi vsebinami so nekatere najbolj gledanih oddaj prav tiste, ki govorijo o tem, kako biti dober oče in kako zapolniti v sebi praznino, ki jo je pustila očetova (čustvena ali tudi fizična) odsotnost ali kako pozdraviti rane, ki jih je zadal oče, ki ni znal obvladovati svoje notranje napetosti.

Lahko postanemo dober starš, tudi če naše otroštvo ni bilo idealno. Tudi če od svojega očeta nismo dobili tega, kar smo potrebovali. V odnosih smo bili ranjeni in v odnosih bomo pozdravili svoje rane. Pri odnosu očeta in sina pa ima zelo veliko vlogo tudi mama, kot pove Matej Škufca v oddaji Pravi moški ima srečno žensko, vsi ostali imajo močno žensko.