Olivia Maurel: “Preden me je mama sploh videla, sem bila prodana.”

Foto: posnetek zaslona

Olivia Maurel se je rodila v okviru nadomestnega materinstva. Danes, desetletja pozneje, javno govori o občutkih izgube identitete, iskanju bioloških korenin in posledicah ločitve od ženske, ki jo je nosila. Izkušnja jo je pripeljala tudi do odločnega nasprotovanja nadomestnemu materinstvu.

Rodila se je iz nadomestnega materinstva

Staršem, ki niso bili več najmlajši in so imeli težave z neplodnostjo, je Olivio prek specializirane agencije rodila nadomestna mati. Ta je imela finančne težave in je že skrbela za štiri otroke. Za nadomestno materinstvo se je odločila, ker je potrebovala denar. Po besedah Maurelove njena biološka mati ni bila »nič drugega kot sužnja«.

»Rodila sem se in preden me je mama sploh videla, sem bila prodana,« pravi. Kot poudarja, ji je nadomestno materinstvo naredilo veliko škodo. Med drugim je doživela obdobja zasvojenosti in psiholoških težav, ki jih pripisuje genetskim dejavnikom, povezanim z njeno biološko materjo, in ločitvi od nje ob rojstvu.

“Leta sem čutila, da je del mene manjkal”

Danes je tudi sama mati treh otrok. Prav materinstvo je močno vplivalo na njeno razumevanje nosečnosti, poroda in materinske vezi ter še dodatno okrepilo njeno nasprotovanje nadomestnemu materinstvu.

»Že leta sem čutila, da je del mene manjkal, ne da bi resnično vedela, kaj je ta del,« je dejala v enem izmed intervjujev. Ko je kasneje našla svoje biološke sorodnike, je v njih prepoznala dele sebe. Poznavanje lastnih korenin je bilo zanjo pomemben del spoznanja, kdo je.

“Otrok potrebuje tudi resnico in identiteto”

Kot poudarja, je svojim zakonitim staršem hvaležna za privilegirano vzgojo, vendar meni, da otrok potrebuje tudi resnico, identiteto in razumevanje, od kod prihaja.

»Popolnoma razumem željo po otroku, vendar nihče ne more imeti pravice do drugega človeškega bitja. Otrok ne more postati zdravilo za trpljenje odrasle osebe, ne glede na to, kako resnično je trpljenje,« pravi.

Ob tem poudarja, da se zaveda, da zaradi nadomestnega materinstva pravzaprav obstaja in da je tudi sama vesela, da je tako. Hkrati pa po njenem mnenju to ne dokazuje, da je nadomestno materinstvo dobro.

»Ko kritiziram nadomestno materinstvo, ne pravim, da otroci, rojeni na ta način, ne bi smeli obstajati. Pravim, da odrasli ne bi smeli imeti pravice vnaprej organizirati nosečnosti, ločitve otroka od ženske, ki ga je nosila, in njegovega premika k drugim odraslim.«

“Na začetku življenja sem bila blago”

Ena od najbolj bolečih stvari za Maurelovo je bilo spoznanje, da je začela življenje kot blago.

»Dotakne se nečesa zelo globokega. Gre za občutek, da je bila moja vrednost na samem začetku mojega življenja povezana s tem, kar so odrasli želeli od mene,« je dejala.

Prav to je pri njej pustilo občutek, da je bila na začetku življenja v svet sprejeta bolj kot rezultat transakcije kot kot oseba.

Za popolno prepoved nadomestnega materinstva

Svojo zgodbo in prizadevanja je leta 2023 začela javno deliti na TikToku, Instagramu in omrežju X. Med drugim poudarja, da »lepe zgodbe« prakse nadomestnega materinstva ne naredijo bolj etične. Otroci po njenem prepričanju nikoli ne bi smeli postati »predmet transakcij«.

Maurelova zase pravi, da je feministka, ki se danes na mednarodni ravni zavzema za odpravo nadomestnega materinstva. Deluje kot izvršna predsednica in tiskovna predstavnica Združenja za deklaracijo Casablanca.

Gre za mednarodno pobudo za popolno prepoved nadomestnega materinstva, saj po stališču pobude ta praksa krši človekovo dostojanstvo ter ženske in otroke spreminja v blago. Deklaracija države poziva k sprejetju mednarodne konvencije, ki bi prepovedala vse oblike nadomestnega materinstva, kaznovala posrednike ter onemogočila koriščenje tovrstnih storitev v tujini.