7 idej za bolj zdrav in cenejši družinski nakup hrane

Foto: Canva

Zdrava prehrana ni nujno draga, tako kot varčen nakup ne pomeni, da se moramo odpovedati kakovostnim in hranljivim živilom. Z nekaj načrtovanja lahko družinski jedilnik prilagodimo tako, da bo prijazen do zdravja, denarnice in tudi okolja.

Ključno je, da že pred odhodom v trgovino razmislimo, kaj bomo kuhali, katera živila že imamo doma in kako lahko sezonske ter cenovno ugodnejše sestavine vključimo v različne obroke. Predstavljamo sedem preprostih idej, s katerimi je lahko družinski nakup hrane bolj premišljen, zdrav in cenovno dostopen.

Načrtovanje jedilnika

Z načrtovanjem jedilnika je lažje načrtovati zdrave obroke, predvideti, kaj je potrebno kupiti in vanje vključiti, kar je že v domačem hladilniku, na vrtu, sezonsko ali v akciji v trgovini. Za bolj zdrave obroke, je smiselno že v načrtovanju vključiti različne vrste zelenjave, sadje, žitaric in beljakovin ter uporabiti osnovne, sezonske in nepredelane sestavine, da so obroki raznoliki in hranljivi. Načrt jedilnika zmanjša stres in olajša organizacijo.

Priprava nakupovalnega seznama

V trgovino se odpravite siti in z nakupovalnim seznamom. Tako se izognete impulzivnim nakupom ter prihranite, saj kupite tisto, kar resnično potrebujete, brez nepotrebnih viškov. Prehoden pregled ponudb trgovcev omogoči cenejši nakup. Pri sadju in zelenjavi je sezonski nakup lahko občutno cenejši kot pozimi, ko je uvoz dražji. Bolj sezonski in lokalen nakup lahko pomeni tudi nižjo ceno, manj pakiranja (ter s tem manj odpadkov) in krajšo pot do potrošnika – torej višjo kvaliteto in manj vpliva na okolje. Hkrati pa je to tudi način podpore domačemu gospodarstvu in kmetijstvu.

Prihraniti je mogoče tudi za nakupom večjih količin ugodnejših izdelkov, ki jih lahko predelate ali uskladiščite doma (če veste, da jih boste porabili).

Kuhanje vnaprej in v večjih količinah

Tako kuhanje vnaprej kot v večjih količinah prihrani čas in denar. Vnaprej je mogoče pripraviti celoten obrok ter ga shraniti v hladilniku ali zamrzovalniku (npr. goveja juha, golaž, bolognese omaka, lazanja …) ali pa le del, ki ga je mogoče uporabiti več dni zapored v različnih jedeh (npr. kuhana zelenjava, žita).

Celoletna uporaba domače hrane

Poletje in jesen sta idealen čas za shranjevanje domačih pridelkov v obliki vložnin (sokov, marmelad), s sušenjem ali zamrzovanjem. Tudi če nimate vrta, je nakup in shranjevanje sezonskih sadja in zelenjave lahko ugodna in bolj zdrava alternativa. Podobno velja za meso, ki ga je mogoče kupiti od lokalnih predelovalcev, predelati, uskladiščiti ter uporabljati prek leta. Kakovostne sestavine so tako vedno pri roki, enkraten nakup pa je lahko cenejši od posameznih manjših.

Vključevanje ugodnih, a zdravih in hranljivih živil

Živila kot so fižol, leča, čičerika, bulgur, polenta so pogosto zelo ugodna, imajo daljši rok uporabe, so enostavni za pripravo, hkrati pa so  odličen vir rastlinskih beljakovin, vlaknin ter kompleksnih ogljikovih hidratov. Takšnih živil je kar nekaj (npr. oreščki, suho sadje in zelenjava, konzervirane stročnice …). Obroke lahko poceni tudi kuhanje po receptih naših babic, ki so bile inovativne v iskanju hranljivih, a še vedno razmeroma zdravih kuharskih alternativ (npr. gres s sadjem, zelenjavna juha z žličniki ali kruhovimi kockami, jedi na žlico, prosena kaša, ajdova kaša z jurčki …).

Skuhajte doma(če)

Priprava obrokov doma je praviloma ugodnejša od naročanja hrane ali nakupa že pripravljenih izdelkov. Številna zdrava živila je mogoče pripraviti hitro; med njimi so denimo (sadne) solate, smoothiji, enolončnice in juhe, jedi v enem loncu (npr, rižota).

Čim manj hrane v smeti

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) povprečen Slovenec vsako leto zavrže približno 78 kilogramov hrane. Povprečno slovensko gospodinjstvo pa za okoli 450 evrov hrane – za kar bi si lahko privoščili že marsikaj. Tudi tisto, kar ostane, je mogoče porabiti na številne načine. Idej je na spletu malo morje, v pomoč pri tem, da resnično porabimo vse, pa je lahko tudi umetna inteligenca.

Že nekaj majhnih navad lahko skozi čas pomeni manj zavržene hrane, manj nepotrebnih nakupov in več doma pripravljenih, hranljivih obrokov. Na koncu tako ne prihranimo le denarja, ampak tudi čas in vire.