Starši najstnikov, odklopite!

Foto: Envato

Starši najstnikov nismo dežurna ali celo varnostna služba, ki mora biti ves čas doma in streči najstnikom. Najstnik namreč ne potrebuje ne nadzora ne osebnega stražarja, ampak jasne meje, nekaj zaupanja in dostopnega odraslega, če bi šlo kaj res narobe.

Ena od skušnjav starševstva so očitki, da smo sebični, če si privoščimo odklop ali pobeg brez otrok. Toda dan ali dva oddiha nista zanemarjanje družine. Saj se bomo spet kmalu vrnili in še naprej živeli, delali, skrbeli, vzgajali (kolikor sploh še lahko), poslušali in prenašali vzpone in padce naših najstnikov.

Počitek ni pobeg od otrok

Izčrpan starš ni avtomatično boljši samo zato, ker je doma in neprestano na voljo. Najstnik mora kdaj ostati tudi sam. Mora zadihati. Moramo mu zaupati in si privoščiti odklop, sprostitev in čas, da osvežimo zakonske vezi.

Seveda ne govorimo o vsakem najstniku in o vseh okoliščinah. Upoštevati moramo njegovo starost, zrelost, dosedanjo odgovornost, morebitne zdravstvene ali čustvene težave ter to, ali ima v bližini odraslega, na katerega se lahko obrne. Nekdo je pri petnajstih zelo samostojen, drugemu tudi pri sedemnajstih še ne moremo zaupati večdnevne skrbi zase in za dom.

Kam lahko odrinemo?

Odvisno od našega življenjskega oziroma dopustniškega sloga, trenutnih potreb, utrujenosti, finančnih možnosti, vremena in letnega časa se odločimo za tisto, kar nas resnično napolnjuje. Lahko je divjina ali pa prestižen hotel z okusnimi obroki v več hodih. Morda pa se je najlažje spomniti, kaj smo radi počeli, preden smo svoje življenje prilagodili družini in otrokom.

V Sloveniji in nedaleč čez njene meje je dovolj turistične ponudbe za vsak letni čas in skoraj vsak okus. Brez dvoma lahko najdemo nekaj, kar nas bo poživilo, spočilo in nam pomagalo, da se bomo domov vrnili z novimi močmi.

Kaj smo radi počeli, preden smo svoje življenje prilagodili družini in otrokom.

Ali našim najstnikom res lahko zaupamo?

Zaupanje najstnikom je odločitev, je drža, ki jo moramo vztrajno vaditi. Ni lahko, vendar če nam uspe, lahko blagodejno vplivamo na vso družino in odnose v njej. Tako lahko zmanjšamo napetosti, preprečimo marsikateri nepotreben spor in blagodejno vplivamo na odnose v družini. Najstnikom sporočimo nekaj pomembnega: »Zaupava ti, da znaš ravnati odgovorno. Če pa se kaj zaplete, veš, koga poklicati. Dajeva ti priložnost za rast, samostojnost, odgovornost. Zato lahko midva v miru odpotujeva.« Tako najin odklop postane priložnost za vse.

Če z mislimi ostanemo doma ali s klici preverjamo, ali so pokonci, ali so jedli, so našli metlo in pospravili sesalec … je želeni odklop le preklop na daljinsko upravljanje.

Postavimo pravila

Ne glede na to, ali odpotujemo za eno ali več noči, je dobro, če pred odhodom uredimo nekaj stvari.

• Postavimo pravila, jasna in jedrnata. Ne puščajmo za seboj neskončnih seznamov zapovedi in prepovedi, pa tudi ne nedorečenosti in nejasnosti. Dogovorimo se o tem, kdo sme priti na obisk, kdaj morajo biti doma (če gredo ven s prijatelji), kdaj v postelji, kaj je treba narediti in česa naj ne počnejo. Če boste nedosegljivi, jim pustite kontakt za nujne primere.
• Pripravimo seznam smiselnih dolžnosti. Morda bi lahko posesali, odnesli smeti, zalili vrt ali rože, pometli dvorišče … Na generalno čiščenje hiše pa pozabimo – da ne bo izpadlo, da morajo za svojo »svobodo« ali »priložnost« tako drago plačati.
• Napolnimo hladilnik z osnovnimi sestavinami, jedilnik pa naj bo po njihovi izbiri. Morda pa bo kuhanje dobrodošel izziv. Ni jim potrebno skuhati vnaprej za vse dni naše odsotnosti. Kar si bodo sami pripravili, to bodo pojedli. Če pa ne bo šlo, je tudi lakota lahko dobra učiteljica.

Nadzor na daljavo odpade. Kajti starši lahko fizično odidemo, v mislih pa ostanemo doma. To je še ena skušnjava, ki nam ne dovoli oddiha, odklopa, rasti. Če z mislimi ostanemo doma ali s klici preverjamo, ali so pokonci, ali so jedli, so našli metlo in pospravili sesalec … je želeni odklop le preklop na daljinsko upravljanje. Če je nujno in bo na vse vpletene delovalo blagodejno, se dogovorimo za kratek klic ob določeni uri.

Zaupanje vključuje možnost, da ne bo šlo po načrtih

Morda bomo prišli domov in ugotovili, da so bila pravila zaman, dogovori pa neizpolnjeni. Potreben bo pogovor in ponovitev vaje – kajti starševski odklop ni razkošje, temveč nuja, počitek in rast. Čeprav so otroci že mladostniki, moramo ostajati ob njih, ob njih zdržati, jim postavljati pravila, odgovarjati na njihove izzive in jim kazati pot. Zato potrebujemo sveže moči, navdiha in trdno vez z možem oziroma ženo.

Starši moramo sprejeti, da nismo nenadomestljivi. Najstniki nas vse manj potrebujejo, obračajo se navzven, odhajajo v svet, preverjajo, katera od podedovanih vrednot zanje drži, je smiselna in koristna. To je morda najtežji del. Prav tako smo lahko razpeti med željo, da se otroci osamosvojijo in odidejo po svojih poteh, po drugi strani pa si tako zelo želimo, da bi nas še vedno potrebovali. Ko za nekaj dni odidemo in ugotovimo, da so se imeli otroci fino, da so jedli, spali in preživeli, nas lahko zaboli. In to je dobro – zreli smo za naslednji korak.

Korist za obe strani

Najstnikom brez nas najverjetneje ne bo zgodilo nič hudega. Nam, staršem, pa se lahko zgodi nekaj res dobrega: spočijemo se, zadihamo in se domov vrnemo pripravljeni, da jih imamo še bolj radi.