Zakladnica starodavnih fresk nad Kamnikom

Visoko v pobočju Velike Planine že od daleč opazimo gručo stavb. Pravcati zaselek sestavljata dve cerkvi in med njima nekdanja mežnarija. Na robu Kamniško-Savinjskih Alp tvorijo enega najlepših kulturnih znamenitosti Slovenije. To je Sveti Primož nad Kamnikom.

Zapeljati se moramo v Stahovico in ob razcepu cest v dolino Kamniške Bistrice in ceste na Črnivec v pobočje zavije kolovoz.

Pešpot se ves čas vzpenja in nas vodi na desno. Vzpeti se moramo za dobrih štiristo višinskih metrov tja do nadmorske višine 842 metrov. Uro in pol potrebujemo in cerkvice vidimo že s precejšne razdalje, saj pot prav na koncu nerodno zavije in naredimo za povrh še precejšen ovinek po sončnih pobočjih.

Pot ni pretežka niti za otroke, saj od začetka pa do same cerkve pelje širok kolovoz. Edino otroški vozički niso najboljša ideja …

Za ključ moramo zaprositi v nekdanji mežnariji, ki je danes na pol formalen planinski dom. Ključ je tak, kot treba: velik in masiven in odpre prav taka vrata cerkve. Ta pa je nekaj posebnega.

V stoletjih so cerkev večkrat prezidali in deluje, kot da bi bila sestavljena iz več kosov. Manjšo romansko cerkev so pred 500 leti prezidali v dvoladijsko dvoransko stavbo poznogotskega tipa. Cerkveni ladji da prav poseben poudarek vrsta mogočnih stebrov, ki potekajo po sredini. Cerkveni zvonik se ne drži zgradbe, ampak je postavljen samostojno nekaj metrov proč.

Ko se nam oči privadijo mraka, iz polteme zasijejo podobe. Vsa severna stran cerkvene ladje je pokrita s freskami. Naslikane so bile pred 500 leti, v letu 1504, in sicer s strani slikarja, ki spada v umetniško bližino Mojstra Kranjskega oltarja. Njegovo točno ime ni znano, se je pa zanj ohranil naziv “Mojster Vid”.

V monumentalnih razmerah si lahko ogledamo Pohod in Poklon svetih Treh Kraljev. Naslednja podoba pa prikazuje fresko Marije Zavetnice, ki pod svojim plaščem skriva in ščiti ubogo ljudstvo, hudo preizkušano s strani kuge, lakote, kobilic in Turkov. Prav zanimive so podobe srednjeveške pokrajine in ljudi, oblečene v oblačila izpred stoletij.

Freske so bile pred leti v celoti obnovljene in danes spet sijejo v stari lepoti. Če jih pogledamo s strani, pa lahko tudi vidimo, kako konzervatorji rešujejo problem vlage v starodavnem zidovju. Vsakih nekaj deset centimetrov iz zidu gleda drobna cevka, preko katere se iz njega izceja vlaga.

Poleg omenjene cerkve je ogleda vredna še cerkev nekaj deset metrov stran. To je Sveti Peter, ne sicer toliko znana, vendar tudi ona ogleda vredna s svojim bogatim lesenim stropom.

Okoli cerkva strmina pobočja nekoliko popusti. Splača se posedeti na travnikih in užiti pogled na širno Ljubljansko polje in Notranjske gozdove, ki jih prav na koncu označi mogočni Snežnik. 

Foto: Janez Mihovec