Ko oče objame morilca svojih otrok

Vir: zajem zaslona YouTube/oddaja Spotlight

Tragedije se dogajajo vsak dan. V prometnih nesrečah, nesrečah pri delu ali zaradi bolezni ljudje izgubljajo najdražje. A redko slišimo zgodbo, ki bi v sebi nosila tako nepričakovan obrat – ob izgubi treh otrok in nečakinje se je avstralski oče Danny Abdallah odločil za nekaj, kar presega človeške moči: odpustil je moškemu, ki je zaradi neprimerne hitrosti ubil pol njegove družine.

Novica o tem pretresljivem dejanju se je takrat že takoj razširila po svetu, preteklo nedeljo pa je avstralska TV oddaja Spotlight predvajala še eno neverjetno potezo, ki jo je naredil ta oče – povzročitelju nesreče je na nek način “rešil življenje”. 

Ko se pot do sladoleda spremeni v tragedijo

Kot smo pred leti že pisali, bilo je 1. februarja 2020, ko se je v Sydneyju skupina sedmih otrok – sorodnikov – odpravila na sprehod po sladoled. A samo nekaj ulic naprej od doma se je zgodilo nepredstavljivo: 29-letni voznik Samuel Davidson, ki je bil pijan in pod vplivom drog, je s hitrostjo 150 km/h izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal naravnost v otroke. Na kraju so umrli trije otroci družine Abdallah – Antony (13), Angelina (12) in Sienna (8) – ter njihova sestrična Veronique (11). Še trije so bili huje poškodovani, eden od njih z nepopravljivimi možganskimi poškodbami.

Avstralija je bila pretresena ob izgubi teh mladih življenj, še bolj pretreseni pa so bili, ko je mama, Leila Abdallah, naslednji dan za medije izjavila: “Ne sovražim ga [Samuela Davidsona]. Mislim, da mu v srcu odpuščam, a želim, da bo sodba pravična.” 

Prav tako je njen mož Danny videl edino pot le v odpuščanju. Priznal je, da je čutil jezo, bes in v začetku tudi željo po maščevanju. Tudi zaporniki, ki so nekako prišli do njegove številke, so ga začeli klicali, rekoč: “Ko pride sem, ga bomo ubili.” Toda Danny ni videl smisla v maščevanju, obenem pa ne v tem, da bi ostal “pokopan” v teh svojih temačnih občutkih: “Če bi ostal v sovraštvu, bi izgubil ženo, preživele otroke in svoje mentalno zdravje.” 

Srečanje s povzročiteljem nesreče v zaporu

Pred seboj ni zagledal le človeka, ki je do smrti povozil njegove otroke, temveč tudi osebo, ki jo razjeda bolečina.

Že teden dni po nesreči pa je Danny začutil, da bi storilcu rad pogledal v oči in mu povedal o svojih treh otrocih ter o tem, kaj so mu pomenili. Do resničnega srečanja je zaradi dolgotrajnega sodnega procesa prišlo šele nekaj mesecev kasneje. A zgodilo se je – v zaporu, v okviru programa Restorative Justice (obnovitvena pravičnost), ki žrtvam in storilcem omogoča, da se soočijo, postavljajo vprašanja ter izrazijo svoja čustva. Program, ki je redko odobren in strogo preverjen na obeh straneh.

Danny se spominja, da je bilo srečanje s Samuelom izjemno intenzivno, še težje, kot si je predstavljal. A takrat se je zgodilo nekaj nenavadnega: pred seboj ni zagledal le človeka, ki je do smrti povozil njegove otroke, temveč tudi osebo, ki jo razjeda bolečina in strašen občutek krivde. “Pred menoj je padel na tla, jokal, bilo mu je zelo žal, svojega dejanja se je kesal,” pripoveduje.

Največje darilo – odpuščanje

Ko je Samuel slišal, da mu je Danny odpustil, je imel občutek, kot da je dobil novo priložnost v življenju: “Dal mi je vse. Odpustil mi je. Za nič več ga ne morem prositi. Brez tega njegovega dejanja bi ostal v popolni temi. Zdaj pa imam znova upanje. Še več. Danny mi je v tem času postal duhovni spremljevalec. Od njega se imam še veliko naučiti.”

Nepričakovano prijateljstvo

Česar ni pričakoval nihče, se je zgodilo s pomočjo programa obnovitvena pravičnost in popolnega odpuščanja: Danny ni samo odpustil morilcu njegovih otrok, z njim ostaja v rednem stiku, veliko se pogovarjata o veri, Cerkvi, o Svetem Pismu. Danny na vsake toliko obišče tudi Samuelove starše, ki so sedaj sami.

“Samuel je zaznamoval moje življenje na enak način, kot so ga zaznamovali moji starši, bratje in sestre, ter žena in otroci. Pristal je v ‘našem krogu'”, pove. “Kaj naj s tem naredim? Ne morem ga potisniti ven. Naj ga sovražim? Naj ga trpinčim? Vedel sem, da nič od tega ne bo izboljšalo situacije, zato sem se odločil, da bom storil nekaj, kar je nasprotje od tega.” 

To prijateljstvo se je razširilo po vsem svetu in ima za vse nas veliko sporočilo: naj bo bolečina še tako velika, a če je na drugi strani skesano srce in resen namen za poboljšanje, se lahko vzpostavi most, ki ga prej ni bilo.

V Avstraliji so prepričani, da je srečanje med Samuelom in Dannyem najbrž največje dejanje odpuščanja, kar jih je bilo kdaj zabeleženih pred kamero. Oče je objel morilca svojih otrok. Pokleknil je z njim in molil. Namesto pesti mu je ponudil roko sprejetja.

Ali želiš, da Samuel še ostane v zaporu?

“Če bi bilo po moje, bi ga izpustil že jutri,” pove Danny in s tem preseneti novinarja. “Zame ni razlike, ali je v zaporu še en dan ali sto let. Pravičnost bi bila dosežena le, če bi mi kdo lahko vrnil moje otroke.”

Kot še pove, nobena kazen ne spremeni dejstva, kako se počuti: “Moja bolečina ostaja. Še vedno globoko žalujem. Kazen pa mora obstajati zato, da bi vsakdo naslednjič dvakrat premislil, preden bi pijan sedel za volan.”

Oče z veliko začetnico

Čeprav se v Dannyevih očeh zrcalita žalost in bolečina, hkrati iz njih sije neizmerna milina in usmiljenje. Mirnost in blagost, ki ju redko vidimo – še redkeje pa od bližnjega doživimo. Prav zato so povsem na mestu številni komentarji, ki se iz minute v minuto vrstijo pod oddajo, ki si jo je ogledalo že več milijonov ljudi. A najlepše besede o svojem očetu je zapisala njegova hči, ki pa je danes žal že pokojna:

“If I could write a story, it would be a greatest story ever told, I would write it about my daddy, for he had a heart of gold.”

Vabljeni k ogledu celotne oddaje, v kateri se plepletajo ljubezen do otrok, teža dogodka ter usmiljenje, kot ga še niste videli. Obraz očeta, ki ne zanika bolečine, toda ki vidi tudi drugo pot.