5 stvari, pri katerih bi morali biti možje v družinah voditelji

Foto: Canva

Kadarkoli danes kdo odpre temo o potrebi po močnih možeh – voditeljih, je lahko v nevarnosti, da bo napačno razumljen in bo doživel velik odpor.

Ta je v marsičem posledica negativne izkušnje gospodovanja moških nad ženskami, ki smo ji v različnih oblikah priča skozi vso zgodovino.

Današnji čas pa je bo zavedanju enakopravnosti moških in žensk žal prinesel tudi slabitev zavesti o edinstvenih lastnostih moškega, med katerimi je tudi ta, da je moški prvi poklican k odgovornosti, poklican da dá pobudo in vodi.

Tudi ameriški blogger Matt Walsh je doživel odpor, ko je ob nedavnem Dnevu brez ženske (»Day Without a Woman«  – nekakšni ženski stavki, ki so jo na 8. marec letos orgnizirali v ZDA), zapisal, da bi ženske, ki so na ta dan pustile službo in družinske obveznosti, da so odšle demonstrirat, potrebovale doma ob sebi močnejšega moškega – voditelja.

Kot odgovor na kritike je napisal besedilo, v katerem je izhajal iz sedanjega stanje, ko je v mnogih družinam mož žal čustveno in duhovno odstoten, zaradi česar je žena prisiljena prevzemati njegovo voditeljsko vlogo. Obenem pa je tudi natančneje pojasnil, kako si predstavlja, da bi mož v družini moral biti voditelj.

Prinašamo nekaj najmočnejših misli iz njegovega sestavka. Celotno besedilo pa si lahko preberete tukaj.

1. Možje moramo od sebe pričakovati več kot od žene in otrok

Matt Walsh meni, da mož ne more pričakovati, da bi njegova žena ali otroci naredili nekaj, česar sam ni pripravljen narediti.

To ne pomeni, da si določenih del v družini ne bi smeli razdeliti ali da bi recimo oče delal nekaj namesto otrok (pospravljal njihovo sobo ali odnašal umazano perilo za njimi).

Pomeni pa, da mož ne more pričakovati v družini, da se bo kdorkoli drug pri delu in družinskih opravilih žrtvoval bolj kot se žrtvuje on sam.

»Moja žena zelo trdo dela, se zelo žrtvuje, daje za družino vse, kar ima – in običajno kar težko dohaja vse, kar je potrebno postoriti. Mislim, da je boljša osebe od mene, kljub vsem mojim naporom.

Toda vem, da tega ne bi smel pričakovati. Vsak dan bi se moral truditi, da bi sam delal največ in najbolj trdo, da bi se sam najbolj žrtoval in bil duhovna skala družine,« piše Walsh.

2. Možje moramo biti zgled moralnega poguma

Poklicani smo, da umremo. To pomeni, da opustimo svoj star, sebični, fantovski način življenja.

Lepo je, če imajo otroci v očetu zgled fizično močnega moškega. A v današnji družbi je tudi zelo pomembno, da imajo otroci v očetu zgled moralno močnega moškega.

V zgodovini je bila fizična varnost družine pogosto bolj ogrožena kot danes. V današnjem svetu pa se mora oče boriti predvsem z nevarnostmi na psihološkem in duhovnem področju.

»Kot možje smo poklicani, da smo duhovna luč svojim družinam. Kadar se obnašamo otročje, sebično, celo sramotno, to luč zatemnimo. Čez nekaj časa pa luč ugasne in naša družina je prepuščena, da tava naokoli v temi. Zato si moramo tako zelo prizadevati zavrniti pornografijo in drugo zlo, ki nas želi oslabiti, razgraditi našo moškost in ugasniti to luč.«

»Kako naj pričakujemo, da bodo naši otroci pravični, darežjivi, disciplinirani, zvesti, božji, če očetje ne poskrbimo za zgled v teh vrlinah? Kaj vidijo naše žene in možje, ko nas gledajo – nekoga, ki jasno izstopa v naši nori, dekadentni kulturi, ki jasno želi hoditi drugačno pot, ali zgolj brezciljno, tavajočo kreaturo posvetnosti in moralne zmede?« nas očete izziva Walsh.

3. Možje moramo hoditi v cerkev in moliti s svojimi družinami

V vsem zahodnem svetu je obiskovanje cerkve, bogoslužij, pa tudi sodelovanje pri življenju Cerkve bolj ženska kot moška zadeva (za razliko od muslimanskega sveta, kjer je ravno obratno).

»Kako naj pričakujemo, da bodo naši otroci zrasli v zveste kristjane, če smo v nedeljo zjutraj sami preveč leni, da bi se praznično oblekli in šli k maši?« se sprašuje Walsh.

A potrebno je še nekaj več, dodaja: »Če katera podoba na zemlji najbolje ponazarja zdravo in duhovno trdno družino, je to oče, ki moli na kolenih. Naše, očetovo molitveno življenje, ni samo temelj našega osebnega življenja, ampak temelj celotne družine. Naši otroci morajo fizično videti očeta, kako moli. In tako tudi naše žene. Ta zgled je v duhovnem smislu neprecenljiv.«

4. Možje moramo veliko trenirati – umsko

Naše žene bi morale imeti možnost reči, da je ena od stvari, ki jih na nas res občudujejo, naš zavzeti in raziskujoči um.«

Ob besedi »trening« danes seveda najprej pomislimo na šport, na za mnoge moške žal prvo božanstvo, pogosto pa tudi sredstvo umika iz zahtevnosti odnosov.

Seveda moramo biti v dobri fizični kondiciji. O tem, kako pomembna je moralna moč in duhovni temelj, je tudi že bilo govora. Matt Walsh pa opozarja še na nekaj: moški mora imeti tudi mentalno moč, ki jo mora stalno razvijati, trenirati.

»To ne pomeni, da bi morali biti vsi filozofi ali imeti doktorat. Vendar moramo biti sposobni pogovarjati se in razpravljati še o čem drugem, kot o tem, s čimer smo se ravnokar razvedrili na Netflixu.

Možje bi morali biti sposobni učiti svoje otroke. Naše žene bi morale imeti možnost reči, da je ena od stvari, ki jih na nas res občudujejo, naš zavzeti in raziskujoči um.«

5. Možje moramo umreti za družino

Mogoče se sliši noro, ampak kdor se je kdaj poglabljal v slavni Pavlov odlomek Ef 5,21-33, mu je misel morda bližje.

V tem odlomku ni samo zloglasna Pavlova misel o medsebojnem in še posebej ženskem podrejanju, ampak tudi zahtevno navodilo za može: »Možje, ljubíte sovje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe …« Vsi vemo, da je to v zadnji fazi storil tako, da je – umrl zanjo.

Verjetno življenje od nas ne bo zahtevalo, da za svojo družino fizično umremo. »A vendarle smo poklicani, da umremo. Umremo samemu sebi. To pomeni, da opustimo svoj star, sebični, fantovski način življenja.

Poročen moški z otroki enostavno ne more več živeti tako kot razposajeni še ne 20-letni bruc. Naš celotni način življenja in mišljenja se mora spremeniti. Zdaj imamo namen. Zdaj imamo poslanstvo. In vse naše življenje mora biti služenje temu poslanstvu.«

Za to prebrazbo Matt Walsh poda zgovorno primerjavo. Pravi, da je razlika med poročenim moškim, ki ima otroke, in samskim, ki jih še nima, tako velikanska kot razlika med orlom in jajcem, ki katerega se je orel izlegel.

»Moški, ki je začel z družinskim življenjem in se res polno potopil v novo vlogo, lahko tedaj, ko gleda nazaj v svoje samske dni, priseže, da je v tistem času živela popolnoma druga oseba,« zaključuje Walsh.

Uvod, prevod, priredba: Štefan Kržišnik