5 laži, ki nas jih uči umetni splav

Foto: Shutterstock

Ni vsako zakonito dejanje dobro, moralno, pravilno. S splavom je že tako. Ljudje, ki se zavzemajo za splav, želijo, da verjamemo, da se splav ukvarja samo s pravicami žensk in izbiro, toda kakšno sporočilo zakonsko dovoljen splav zaradi zdravstvenih, finančnih, genetskih razlogov ali življenjskih okoliščin daje družbi? Kaj nam sporoča?

To so laži, ki nas jih uči:

1. Ne bi smeli biti noseči, razen če je vaše življenje popolno.

Razlogi, zaradi katerih je splav legalen, govorijo predvsem o tem, kako življenje nekoga ni dovolj popolno, da bi podpiralo drugo življenje. Nikogaršnja krivda ni, da se ljudje razmnožujemo tako, da mora novo življenje zrasti v telesu ženske. Tako smo narejeni!

Verjamemo, da ima vsakdo pravico do enakih možnosti in da je ljudi treba obravnavati brez predsodkov. Začnimo skrbeti za ljudi, bodisi rojene, noseče ali še nerojene. Kaj torej, če ni vse perfektno? Vaše življenje se bo z otroki tako ali tako popolnoma spremenilo . Pravzaprav gre za neverjeten čas, da postanete močnejša oseba, ne glede na to, koliko boste na otroka pripravljeni.

Ta laž noseče pripravlja do razmisleka o tem, ali je njihovo življenje glede na družbene standarde dovolj popolno, ali ne bi raje naredili splava, dokler ni vse dovolj popolno. Morda bodo prej začeli misliti, da niso pripravljeni, da nimajo podpore okolice, da so nervozni … namesto, da bi jim bila nudena pomoč pri teh ovirah. Marsikateri starš bi se strinjal, da bi bilo njegovo življenje brez otrok zelo daleč od popolnega.

 2. Plodnost je neprijetnost in nosečnost je slaba.

Poleg spodbujanja industrije kontracepcije, ki ima grozljive stranske učinke na ženske in odnose, naša družba zahteva tudi splav. Nosečnost je tako večkrat zavržena. Najprej že v času plodnosti, kjer velja skoraj za neprimerno, da zanosite. Ker, kaj pa kariera? Pričakujete porodniški dopust? Vam bodo profesorji dovolili, da vseeno naredite letnik? Boste našli varstvo za otroka? …

Plodnost je naravna in je dar, ki marsikateremu paru ni dan. Če mati ni pripravljena sprejeti otroka, ni težko najti para, ki ni blagoslovljen z otroki in je pripravljen otroka posvojiti. Zakaj namesto splava ne spodbujamo posvojitev? Zakaj ne zagotavljamo boljše podpore nosečim materam in ne spodbujamo aktivnosti očetov?.

3.Morate dokazati svojo vrednost, ker ste investicija in ne oseba.

Ker vam je bilo dovoljeno, da se rodite, kaj vas dela boljše od tistih, ki se jim ni bilo dovoljeno roditi se? Gotovo Ste že naleteli na standarde, ki, če niso izpolnjeni, upravičujejo izbiro, da se ne rodite? Ne smete biti spočeti v nevšečnosti, ne smete biti breme in ne smete biti invalidni – drugače ljudem morda ne boste všeč. Družba splavljena življenja ocenjuje kot nevredna življenja, kar pomeni, da so življenja vredni in zaželeni le tisti, ki so rojeni. Pa bodo ti preostanek svojega življenja res preživeli kot zaželeni in srečni? Boste vse življenje živeli tako, da boste vredni življenja?

4. Ni vredno živeti, če ste genetsko, duševno ali fizično odvisni.

Če izgovor za umor otroka temelji na njegovem genetskem stanju, kako naj potem gledamo na ljudi, ki so rojeni in živijo med nami v tem istem stanju, ne da bi se spraševali, ali nismo v zmoti, da druge, ki so kot oni, ubijemo? Kako lahko kot družba pošteno upravičimo splavljenje otrok, ki je temeljilo na fizičnih in duševnih zmožnostih?

Vsi smo drugačni in vsi nepopolni. Nekatere pomanjkljivosti so bolj opazne kot druge in drug drugega ljubimo ne glede na naše nepopolnosti.

Poleg tega, če je nekdo trajno poškodovan v nesreči ali bolezni – ali to pomeni, da ni več vreden življenja? Je naša vrednost res osnovana na tem, da imamo popolna telesa in vedno ostro mišljenje?

S to logiko drugi osebi določimo, da njeno življenje ni vredno, da obstaja in živi, prav tako tudi vsem, ki z nepopolnostjo živijo, sporočamo, da morajo biti nesrečni in jih ne želimo v naši družbi. Če bi bilo za otroka nemogoče živeti, potem bi se zgodil spontani splav. V nasprotnem primeru upanje vedno ostaja. Ni potrebe, da ljudem odrekamo možnost sreče in njihovo življenje presojamo v njihovem imenu.

5. V napredni sodobni državi preprosto ne moremo uporabiti svojih virov, da bi se tisti, ki imajo fizične ali duševne razlike, počutili vključene.

Hvalimo, se kako uspešni smo kot družba, a se v družbi nekoga drugačnega počutimo neprijetno. Iskati moramo rešitve za bolezni in motnje, ne pa v njih najti izgovor za splav. Če zbolimo, nas zdravijo, in enako bi morali postopati tudi v primeru bolnih otrok. Verjamemo, da ima vsakdo pravico do enakih možnosti in da je ljudi treba obravnavati brez predsodkov. Začnimo skrbeti za ljudi, bodisi rojene, noseče ali še nerojene.

Povzeto in prevedeno po: catholic-link.org

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja