Več drugo- in tretjerojencev

Thumbnail

Leta 2007 se je v Sloveniji rodilo 19.823 otrok – največ v zadnjih petnajstih letih, a še vedno tretjino manj kot pred tridestimi leti.

 

Najpogostejše dekliško ime je Lana, deško pa že deveto leto zapored ostaja Luka. Zanimivo je, da je v primerjavi z letom prej več drugo- in tretjerojencev, kar je vsekakor vzpodbuden podatek.

Blizu 20 tisoč živorojenih otrok

Leta 2007 se je rodilo 19.823 otrok, to je največ v zadnjih petnajstih letih. Število dečkov je preseglo 10.000, rodilo se jih je namreč 10.152, deklic pa je bilo 9.671. V primerjavi z letom 2006 se je število živorojenih otrok povečalo za 891 (4,3 %), od leta 2003, ko je bilo najmanj živorojenih doslej, pa število postopoma narašča. Na 1.000 prebivalcev se je tako v povprečju rodilo 9,8 otroka (9,4 leta 2006).

Celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi (pri sedanji stopnji umrljivosti in ob predpostavki, da bo ženska dočakala 49. leto starosti), za leto 2007 znaša 1,38. Podobne vrednosti smo opazili tudi v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Vrednosti v zadnjih štirih letih naraščajo, vendar se prebivalstvo Slovenije še naprej srečuje z zoženo reprodukcijo.

Matere so vse starejše

Odlaganje materinstva v kasnejša leta vsaj do leta 2007 še ni prenehalo. Ponovno se je povišala tako povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka kot ob rojstvu vseh otrok, in sicer za 0,2 leta. Leta 2007 so bile matere v povprečju stare 29,9 leta. Ob rojstvu prvega otroka so imele v povprečju 28,2 leta. To je doslej najvišja starost žensk ob rojstvu prvega otroka po drugi svetovni vojni.

Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja so bile ženske, ki so prvič rodile, v povprečju stare manj kot 23 let. Potem se je povprečna starost pričela zviševati, ker je veliko žensk preložilo rojstvo otroka v kasnejša leta. Ženske so se šolale dlje, povečal se je njihov delež v višjem in visokem izobraževanju, vedno več žensk se je zaposlovalo.

Najbolj rodna skupina v letu 2007 so bile ženske, stare 28, 29 in 30 let. 1.000 žensk te starosti je v povprečju rodilo 119 otrok. Tudi v letu 2006 so največ otrok rodile v tej starosti, vendar so bile vrednosti nižje. Toliko otrok so npr. pred petnajstimi leti rodile matere, ki so bile stare 23 let.

Najbolj se je v primerjavi z letom 2006 povišala rodnost med ženskami, starimi 34 let. Tretjina žensk (3.108), ki so v letu 2007 prvič postale matere, je bila že starejša od 30 let.

Manj prvorojencev, več drugo- in tretjerojencev

V primerjavi z letom 2006 se je leta 2007 rahlo povečal delež otrok drugega in tretjega reda. Posledično je nekoliko upadel delež prvorojencev, na 48,7 %.

Med ženskami, ki so rodile, jih 1.805 ni bilo rojenih v Sloveniji

9 % vseh žensk, ki so rodile leta 2007, je imelo svoje prvo prebivališče v tujini in so se torej v Slovenijo priselile. Povprečna starost teh mater ob rojstvu tako prvega kot vseh otrok se v ničemer ne razlikuje od povprečne starosti mater, ki so se rodile v Sloveniji. 

 

Oče v povprečju 2,8 leta starejši od matere

Povprečna starost očeta ob rojstvu otoka v letu 2007 je bila 32,7 leta. Največ očetov je bilo starih od 30 do 34 let, vsak deseti pa je bil ob rojstvu otroka že starejši od 40 let. Zelo mladi očetje so redkost. Tudi najstnic, ki so rodile, je bilo zelo malo, med moškimi pa je bilo najstnikov, ki so postali očetje, le 0,4 %. Očetov, mlajših od 25 let, je bilo le 5 %.

 

Lana in Luka

Največ deklic (302 ali 3,1 %), rojenih v letu 2007, je dobilo ime Lana. Tako je po desetih letih prišlo do spremembe pri najbolj priljubljenem dekliškem imenu, ki je bilo do takrat Nika, nato pa je leta 2007 po pogostosti zdrsnilo na četrto mesto.

Imenu Lana po pogostosti sledijo imena Sara, Eva, Nika, Lara, Ana, Zala, Ema, Neža. Vsaka peta deklica, rojena leta 2007, ima eno izmed naštetih imen. Z lestvice dvajsetih najbolj priljubljenih sta izginili imeni Kaja in Tjaša, nadomestili pa sta ju imeni Ajda in Lea.

Še vedno prevladujejo kratka imena. Šele dvajseto najpogostejše dekliško ime leta 2007 je sestavljeno iz šestih črk; to je ime Julija. Le tri imena vsebujejo tudi šumnik. To so Neža in Maša na devetem in desetem ter Živa na osemnajstem mestu.

Sicer najpogostejše ime prebivalk Slovenije Marija je dobilo 13 deklic, tako se to ime po priljubljenosti leta 2007 uvršča na 104. mesto. Ime Marija se v kombinaciji s še enim imenom pojavi še 14-krat, najpogosteje kot drugo ime.

820 deklic (8 %) so starši poimenovali tako, kot ni bila poimenovana nobena druga deklica, rojena v tem letu, torej z edinstvenim imenom.

Luka ostaja najbolj priljubljeno deško ime že deveto leto. 351 dečkov (3,5 %) je dobilo to osebno ime, 90 dečkov manj pa drugo najpogostejše ime za dečke, rojene leta 2007, to je Nik. Ostala najpogostejša imena so še Jan, Nejc, Žan, Žiga, Anže, Matic, Aljaž.

Imeni Tim in Anej sta izginili z lestvice najbolj priljubljenih 20, nanjo pa sta se uvrstili imeni Gal in Filip. Trije novorojenčki so dobili ime Franc, trije ime Jože, šestim so dali ime Ivan in prav tako šestim Anton, kar so sicer najpogostejša imena prebivalcev Slovenije. 310 dečkov je dobilo sestavljeno ime.

 

Dvojna imena, dvojni priimki

Sestavljeni priimki so značilni za dve skupini prebivalstva: za poročene ženske in majhne otroke. Med moškimi imajo največ sestavljenih priimkov prav otroci do 15. leta starosti. Po letu 1990 namreč narašča delež tistih otrok, ki jim starši ob rojstvu določijo dvojni priimek; spol otroka pri tem ni pomemben. Takih otrok je vsako leto več, leta 2007 že 5,7 %. Skupaj je tako sestavljeni priimek ob rojstvu prejelo 556 deklic in 571 dečkov. Ta pojav je verjetno povezan s povečevanjem števila rojstev otrok staršev, ki niso poročeni, a živijo v zunajzakonskih skupnostih. 

317 dečkov in 341 deklic je dobilo sestavljeno ime. Med fantovskimi imeni se je največkrat, 11-krat, pojavilo ime Žan Luka, med dekliškimi ravno tolikokrat Ana Marija. Druga sestavljena imena so praviloma unikatna, le redka se pojavijo dvakrat ali trikrat.

vir: Statistični urad Republike Slovenije

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Letos bo menda še več

    Nekje sem zasledil, da bo letos še več rojstev. Lepo je videti, da raste število družin, ki se odločijo tudi za tretjega otroka.

    1. Statistika itak vedno zavaja in predvsem prihaja z zamikom. Močno dvomim, da je ta trenutni skok rojstev PRAVI PREMIK v mentaliteti družbe. Sam imam že tri otroke, pa me še vedno vsi čudno gledajo, ko se pošalim, da komaj čakamo še kakšnega.

      V naši družbi ni prišlo do premika pa naj ta statistika govori kar hoče.

  2. Statistak ne laže, le ne zazna vzroka nekega dogajanja oz. trenda temveč le posledico. Na družbenih avtoritetah in aanalitikih pa je, da znajo najti odgovor na to.

    Če mene vprašate je to, da je več rojstev le trenutna “modna muha” in ne pozitivno vrednotenje družine.

  3. Pri 29. letih bom četrtič mami.
    Pogledi nekaterih pa me motijo.
    Komentarji, kot so npr.:
    Ali jih nimaš že dovolj? ali
    Pa saj vas bo kot ciganov. ali
    Kako jih pa bosta preživljala?

    Ni ravno vzpodbudno, a tudi pogled nekaterih moraš sprejeti kot njihovo svobodo izražanja. Mislim pa, da ni ravno v skladu z osnovnim bontonom.

    1. več drugo- tretje rojencev
      Ni panike. Ljudje z karakterjem in pogumom in brez strahu pred materijalnim pomnjkanjem nas matere in očete velikih družin podpirajo. Glavno je , da si prav več številčne družine stojimo ob strani. Le mi se razumemo in znamo reševati naše stiske. Le kako se lahko par z enim otrokom odpove počitnicam ali drugemu luksuzu zaradi nakupa obleke ali šolskih potrebščin? Pogum velja!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja