Študentka ali mamica ali pa kar oboje?

Usklajevanje materinstva in študija je težka naloga. O tem, kako se s to nalogo srečujejo, smo povprašali nekaj mamic študentk.

Ljubezen lahko dozori in se odpre življenju pred opravljeno diplomo ali pa se novo življenje v času študija napove kot presenečenje.

Sara, ki ima enoletno deklico in študira ekonomijo v Mariboru, meni, da je je usklajevanje včasih precej stresno. »Zjutraj se zbudiš pred otrokom, da narediš tisto, česar z njim ne moreš, potem ‘odletiš’ v šolo, prideš domov, si malo z otrokom in že je večer in greš spat. Kdaj pa učenje? In kuhanje? In sprehod z otrokom?«

Agata, ki je mamica malega fantička in študira socialno pedagogiko v Ljubljani, se je odločila, da bo podaljšala čas študija. »Sama sem se odločila, da raje dlje študiram. Po porodu sem izrabila enoletno podaljšanje zaradi rojstva. To leto mi je res prav prišlo. Zdaj pa sem se odločila, da za 4. letnik naredim pol izpitov sedaj in pol naslednje leto, ko bom vzela absolventa.«

Marjana, ki je drugi letnik socialne pedagogike, pa je noseča in še razmišlja o usklajevanju: »Ne vem še, kaj pričakovati. Kljub začetnemu navdušenju, da bom lahko brez težav uspela kombinirati faks in nosečnost, me bo verjetno dete postavilo na realna tla in na razpotje med tem, ali želim čim prej doštudirati ali si vzeti eno leto odmora zanj. Išias me že sedaj opozarja, da bom v študijskih klopeh težko polno zbrana, sploh ko bo doma majhno bitjece in bodo moje misli pri njem.«

Da bi olajšale usklajevanje materinstva in študija, smo se prostovoljke na Karitas, kjer pomagamo mamicam študentkam, odločile, da bomo zbrale skupaj informacije, ki so lahko v pomoč vsaki mamici, pa tudi očku, ki še študirata in se jima bo kmalu pridružil nov član.

Usklajevanje študija in materinstva

70. člen Zakona o visokem šolstvu ponuja možnost, ki usklajevanje študija in materinstva nekoliko olajša: dodatno študijsko leto. Zakon načina izrabe te možnosti ne določa. V praksi to pomeni, da ga mamica »lahko izkoristi med študijem – ali dvakrat ponavlja letnik ali si na koncu študija podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študentje« (Vir: svetovalnica.com). V tem času teče mamici tudi leto delovne dobe.

Varstvo

Pri vpisu v vrtec se lahko včasih pojavijo težave, saj imajo pogosto študentke stalno prebivališče prijavljeno v drugem kraju, kar oteževalno vpliva na točke za sprejem v vrtec v Ljubljani ali Mariboru.

V Ljubljani so tej težavi prišli naproti in v Rožni dolini odprli enoto Viških vrtcev za otroke študentov in študentk, ki sprejema otroke od starosti 11 mesecev do treh let. Bivanje v študentskem domu pomeni prednost pri sprejemu v vrtec (Vir: svetovalnica.com).

Višina plačila vrtca se določa glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Glede na to, da dohodki študentov pogosto niso visoki, padejo v nižji plačilni razred, če pa je družina upravičena do socialne podpore, pa je vrtec brezplačen (Vir: svetovalnica.com, stud-druzine.org).

Denarni dohodki

Doseči popolno finančno samostojnost v času študija ob otroku je skoraj nemogoče. Zato obstajajo različne oblike denarne pomoči.

Vsem staršem, tudi študentskim, pripada pomoč države v obliki:

• enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka, ki znaša 280 €;
• otroških dodatkov, ki ob minimalnih prihodkih ali njihovi odsotnosti znaša za prvega otroka mesečno 114,31 €;
• starševskih dodatkov: gre za denarno pomoč mamicam (oziroma očetom), ki ob rojstvu otroka niso upravičeni do t.i. »porodniške«. Starševski dodatek je možno dobivati eno leto in znaša 252 € mesečno.

Dragoceno je, če imaš v času študija državno ali Zoisovo štipendijo, ki pa jo podaljšanje študija zaradi otroka ne prekine – ravno tako, kot se podaljša študij, se podaljša tudi prejemanje štipendije.

Ob rednem šolanju so do 26. leta dolžni skrbeti starši in tudi starša, ki sta študenta, si lahko do te starosti uradno priskrbita preživnino s strani svojih staršev. Če pa starši nimajo dovolj prihodkov za preživnino, lahko študentska družina zaprosi državo za denarno socialno pomoč.

Študentje se lahko obrnejo za pomoč tudi na Fundacijo študentski tolar Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ali Socialni sklad Študentske organizacije Univerze v Mariboru, ki z denarno pomočjo podpirata študente v socialni stiski.

V primeru, da je stiska precej velika, se lahko za plačilo položnic obrnejo tudi na Karitas ali na Zavod ŽIV!M.

Oblačila in drugi pripomočki

Otroška oblačila in oprema lahko pomenijo velik strošek za študentsko mamico. Ampak to velja predvsem v primeru, da si postaviš visok standard, kaj mora imeti tvoj otrok novega in modernega. Ker pa se otrok prav tako dobro skopa v banjici, v kateri se je kopal že kdo pred njim in dobro počuti v žabicah, v katerih je že nekdo drug brcal, in vozi v vozičku, v katerem se je že nekdo peljal … se situacija lahko zelo olajša.

Pogosto se lahko oblekice in opremo najde med sorodniki in znanci, ki imajo že nekoliko starejše otroke in jim pripomočki za dojenčka doma delajo gnečo. Na facebooku obstajajo nekatere skupine, kjer si mlade mamice med seboj izmenjujejo ali pa za nižjo ceno prodajajo oblačilca in razne pripomočke (primer: PODARIM, PRODAM, IŠČEM, KUPIM OTROŠKA OBLAČILA IN OPREMO). Temu je namenjena tudi spletna stran bolha.com.

Oblekice in pripomočke je mogoče dobiti tudi na Karitas. V Ljubljani na Slovenski Karitas (Kristanova ulica 1) vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od devete do enajste ure dežurajo prijazne prostovoljke, ki so tam prav za študentke mamice.

Izmenjevalnica oblačil obstaja tudi v Klubu študentskih družin Slovenije.

Na Zavodu ŽVI!M obstaja pomoč družinam v stiski, ki so kljub težkim razmeram obdržale otroka. Študentka, ki se je že v času študija odločila sprejeti otroka, bo gotovo deležna pomoči. V to pomoč spada tudi nabiranje opreme in oblekic za otroka s pomočjo posredovalnice, kjer se anonimno zapišejo potrebe tistega, ki prosi za pomoč.

Hrana

Študentka mamica (ali pa očka) je opravičen(a) do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov na mesec (za vsakega otroka).

Nekaj pomoči v obliki hrane mamici pripada tudi na Karitas v okviru programa za pomoč študentkam mamicam (glej zgoraj), prav tako pa se lahko obrnete tudi na Zavod ŽIV!M (glej zgoraj).

Stanovanje

Matej Žebovec, ki je študent in predsednik Kluba študentskih družin Slovenije, opisuje bivanje v študentskem domu v Rožni dolini, kjer je 36 stanovanj urejenih za študentske družine: »Tukaj trenutno prebiva okoli 20 študentskih družin in logično je, da je tukaj največ druženja ter največ dogodkov. To, da smo skupaj, je dobro, saj se naši otroci veliko družijo, prav tako imamo starši na otroškem igrišču posledično nemalo priložnosti za pogovor, reševanje takšnih in drugačnih izzivov ter za medsebojno pomoč. Če ti recimo zmanjka moke, jo ima gotovo katera od družin in si jo mirne volje izposodimo :). Večkrat si priskočimo na pomoč, ko je potrebno, včasih popazimo na kakšnega otroka iz sosednjega apartmaja itd.«

Študentska družina lahko zaprosi za bivanje v študentskem domu kadarkoli, tudi v času med letom oziroma po roku prijave.

Za bivanje lahko uveljavlja subvencijo. Za subvencionirano bivanje je mogoče zaprositi tudi za bivanje pri zasebniku. Več informacij o subvencijah in o tem, kako se jo pridobi: tukaj.

Mamicam študentkam, ki ob nosečnosti ali po rojstvu otroka ostale same, pa so lahko v pomoč tudi materinski domovi, ki jih je v Sloveniji kar nekaj . V Ljubljani ima Zavod Pelikan svoj materinski dom. Tako v Ljubljani kot v Mariboru obstajata materinska domova v okviru Centrov za socialno delo.

Materinski domovi lahko pomenijo začasno rešitev v bivalni stiski. Tam je na voljo tudi strokovna pomoč. Strokovni delavci jim s spremljanjem in oblikovanjem individualnega načrta pomagajo iziti iz stiske in urediti samostojno življenje.

Čustvena in psihosocialna podpora

Ob kombiniranju študija in materinstva se lahko pojavijo tudi problemi na čustveni ravni ali v odnosih. Študentka Sara je denimo predstavljajo težavo to, da je imela vsako leto nove sošolce in se je teže vklopila v družbo. Ob postavljanju novih, družinskih vlog se lahko pojavijo težave v težave v odnosu z možem oziroma partnerjem ali težave v odnosu s starši.

V takih primerih zelo prav pride, če ima človek možnost, da se ob nekom ustavi, umiri, da ga nekdo posluša in začuti v njegovi negotovosti in stiski, mu razširi pogled in pomaga videti še druge barve …

Najlepše je, če so to lahko naši najbližji, vendar pa včasih zahtevnost težav ter revni družinski odnosi zahtevajo tudi strokovno pomoč v obliki terapije ali svetovanja. Glede na to, da študentke mamice običajno nimajo denarja, ki bi ga lahko namenili strokovni pomoči, jim je na voljo možnost brezplačne terapije na zavodu ŽIV!M in pa na Študijsko-raziskovalnem centru za družino – ŠRCD.

Študentka Marjana pravi, da čuti potrebo po »skupini, prostoru, kjer bi se družili mamice študentke, ki imajo podobno izkušnjo, in širjenju socialne mreže družin«. Za študentke mamice sicer posebne skupine še ni. Lahko pa se mamice študentke vključijo v katero od skupin za mlade mamice. Ena teh recimo deluje v okviru ŠRCD.

Klubi študentskih družin

K širjenju socialne mreže študentskih družin pa pripomoreta tudi Klub študentskih družin Slovenije in Klub študentskih in dijaških družin Maribor.

Oba kluba sta precej aktivna in organizirata različne dogodke ter aktivnosti za študentske družine: skupni izleti, ustvarjalne delavnice, drsanje, materinski dan, obdarovanje otrok v božičnem času …

Andreja Domanjko, nekdanja vodja Kluba študentskih in dijaških družin Maribor pravi: »Našim članom nudimo vse potrebne informacije glede njihovih pravic, omogočamo jim različne aktivnosti, ki so razporejene skozi vse leto, od različnih tečajev, ustvarjalnih delavnic, predstav, izletov in podobno. Skratka trudimo se, da jim nudimo podporo in hkrati opozarjamo javnost na težave in probleme študentskih družin.«

Pri nastanku članka so sodelovali tudi:

– študentke mamice: Agata, Marijana, Sara
– voditelja klubov študentskih družin Andreja Domanjko in Matej Žebovec

Informacije v okvirčku je pripravila Danica Podboj.

Foto: citrix.com