Ponosna, da sem žena in mati

Foto: Shutterstock

Ne vem zakaj, ampak razprave okrog zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so v meni vzbudile nelagodje, saj je vedno znova prihajalo v ospredje, da spol ni pomemben, da ga lahko celo po mili volji izbiramo.

Ponosna sem na svojo ženskost, ponosna sem na to, da sem mati in tudi na to, da sem žena. Teorija spola v ospredje postavlja posameznika, ki odloča o tem, o čemer je odločila že narava, ali, kot verjamem, Bog: spol z rojstvom še ni določen, pravijo tovrstni teoretiki. Otroke in mlade celo spodbujajo, naj preizkušajo spolnost z osebami istega spola.

V nedavnem pismu so lezbične organizacije posmehljivo govorile o ženski, ki se uresniči ob možu in otrocih. Vprašala sem se: kaj pa človeka osreči? Ali ni to ljubezen? Ali nas ni ravno želja po samouresničenju pripeljala tako daleč, da ne vidimo več drugega ob sebi, da smo pozabili na ljubezen?

In ljubezen »sui generis« se uresniči prav med možem in ženo: med moškim in žensko, ki nista in nikoli ne bosta enaka, sta pa ENAKOPRAVNA. Kako velika razlika je med tema dvema pojmoma! Upam, da res NIKOLI ne bomo enaki, saj vsaka narava v sebi skriva toliko dragocenosti, posebnosti in darov, ki le v medsebojnem podarjanju vedno znova prihajajo na plano: kot neizčrpen vodnjak lepote, ljubezni in milosti tudi za družbo, ki nas obdaja.

Zakonci smo poklicani k temu, da pričujemo za to lepoto, ki ne potrebuje velikih besed, saj sama po sebi govori o skrivnostnosti in veličini tega medsebojnega podarjanja. Zato sem ponosna, da sem ženska.

Marjana Debevec
novinarka Radia Ognjišče, poročena in mati treh otrok