Naučite svojega otroka te pomembne življenjske veščine

Foto: Canva

Lahko, da bo otrok znal izjemno računati, risati in igrati instrument – a če ne bo obvladal samoregulacije, bo to zasenčilo vse ostalo. Želja vsakega starša je, da ima njegov otrok prijatelje, da zna reševati težave, se učiti, uživati v življenju in ga ceniti. In prav samoregulacija je temelj vsega tega. Prav zato je ta veščina, ki združuje cel kup spretnosti, po mnenju psihologov tisto najpomembnejše, kar lahko starši naučijo svoje otroke.

Kako se torej lotiti učenja samoregulacije in kaj konkretno storiti, da bodo otroci zrasli v ljudi, ki znajo nadzorovati čustva, impulze, misli, vedenja, gibanje in občutke? Otroška psihologinja dr. Ashley Soderlund je na svojem blogu nanizala konkretne korake, ki lahko pomagajo otroku osvojiti samoregulacijo prek čisto vsakdanjih izkušenj. Nekaj smo jih spodaj povzeli za vas.

1. Pokažite otroku, zakaj je pomembno obvladati impulze

Najpomembnejša je razlaga, zakaj se sploh splača obvladati določeno vedenje. Otroci potrebujejo jasen razlog, ki ga lahko razumejo. Ko na primer otroku ni všeč, da se prijatelj igra z njegovo igračo, mu pomagajte razumeti, da iz rok ne vlečemo zato, ker želimo, da se lepo igramo in ohranimo prijateljstvo. Pred obiskom naj izbere igrače, ki jih je pripravljen deliti, ostale pa pospravi.

Podobno velja v drugih situacijah. Pravljica pride, ko se umirimo. Sladica pride po kosilu. Skakanje in tek prideta, ko je otrok zunaj. Ko otrok razume cilj, lažje prilagaja obnašanje in umirja svoje impulze.

2. Vsakdanje situacije naj postanejo priložnosti za učenje samoobvladovanja

Navadne, vsakodnevne situacije so najboljši teren za vajo. Čakanje v vrsti, vožnja v avtu, branje zgodbe ali deljenje igrač so idealne priložnosti.

Vedno, preden se nekaj zgodi, otroku povejte, kaj pričakujete in zakaj. Med situacijo pa mu ponudite preproste strategije, ki mu pomagajo, da ostane zbran. Ko jih otroci obvladajo več, je obvladovanje vedenja veliko lažje. Korak za korakom tako otrok gradi orodja, ki jih bo uporabljal vse življenje.

3. Otroku priznajte, da je samoobvladovanje zahtevna veščina

Samoregulacija je za otroke res težka. Priznanje tega dejstva jih pomirja in motivira. Preprosti stavki, kot »Težko je čakati. Razumem te. Pomagajva si tako, da medtem počneva nekaj drugega«, otroka opogumijo.

Za nekatere otroke, zlasti tiste z močno voljo, je to še posebej zahtevno. A prav ti otroci lahko kasneje v življenju postanejo izjemno vztrajajo in zelo samostojni. Pomembno je, da se naučijo premagovati izzive brez obupa. To je del kognitivne odpornosti.

4. Ponujajte izbire in priložnosti za načrtovanje

Samoregulacija raste tudi skozi sprejemanje odločitev. Otroku dajte priložnost, da med dvema ali tremi možnostmi izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Že malčki lahko odločajo: korenček ali grah, igrišče ali igra doma, mleko ali voda, katere superge bodo obuli.

S tem raste občutek nadzora, samostojnost in razumna presoja.

Načrtovanje pa otroke uči tudi razmišljanja v zaporedju. Preprosto vprašanje »Kaj bi rad počel najprej, potem in kasneje?« pri mlajših ali skupno načrtovanje izleta pri starejših, krepi njihovo sposobnost organizacije in kognitivne regulacije.

5. Igra naj bo prostor za vajo nadzora

Najbolj naraven način učenja je igra. Mnoge igre že same po sebi zahtevajo nadzor, čakanje in poslušanje. Posebej primerne so družabne namizne igre.

V igri otrok vadi potrpežljivost, pozornost, upoštevanje pravil in nadzor impulzov, ne da bi sploh opazil, da trenira pomembno življenjsko veščino.

6. Razumite, da gre za dolgotrajen proces

Razvoj samoregulacije traja mnogo let. Možganski sistemi, ki omogočajo samokontrolo, se začnejo hitro razvijati okoli tretjega leta, bolj dozorevajo med 5. in 7. letom, nova zagon rasti se pozneje zgodi v puberteti … Toda popolna zrelost pride šele v odraslosti.

Napredek je počasen, vendar stalen. Otroku lahko razložite, da možgani rastejo in se učijo vse življenje in da vsaka ponovitev krepi nove veščine.

7. Učite otroka tudi sproščanja in popuščanja nadzora

Samoregulacija ne pomeni, da je otrok vedno miren in previden. Pomembno je, da zna ob pravem času spustiti napetost. Otroci morajo znati zadržati impulz, kadar je to potrebno, a tudi sproščeno uživati, ko so varni in ko je prostor za spontanost.

Če opazite pretirano zadržanost ali napetost, spodbujajte otroka k igri, smehu in sproščanju. Ravnovesje med nadzorom in sproščenostjo je bistveni del zdravega razvoja.