Kralj je prevzel vlogo hlapca, da bi izpolnil načrt odrešenja

Vir: Pixabay

Poznate občutek, ko si od veselja ves “iz sebe”? Natanko tako so se ljudje počutili v dneh, ko je Jezus vstopil v Jeruzalem. Pozdravljanje z zelenjem se je ohranilo vse do danes, a za kaj pri tem pravzaprav gre?

V bistvu današnjega praznika, s katerim vstopamo v veliki teden, ni blagoslov butaric in zelenja, ampak procesija v čast Kristusu Kralju.

Medtem ko znane osebnosti in športnike pozdravljamo s plakati, šali in zastavicami, so v Jezusovem času mahali s palmovimi vejami in drugim zelenjem. Butarice in oljčne vejice nas tako danes spominjajo na vse tiste, ki so navdušeno sprejeli Jezusa, mu mahali v pozdrav in vzklikali »Hozana«!

Jezus, čeprav Kralj, prihaja kot najmanjši, da bi lahko prišel povsod tja, kamor sicer ne bi mogel.

Današnji praznik je poln simbolov. Gotovo najbolj izstopajo butare, oljčne vejice in drugo zelenje, tradicionalno palmove veje. Zelenje simbolizira življenje in plodnost, oljčne vejice mir, palmove veje pa so simbol kraljevanja.

Procesije, ki jih tradicionalno pripravljamo verniki (letos v zelo okrnjeni obliki oz. brez njih) kažejo na pot, ki se je ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem bližala koncu – smrti na križu. Vzklik »Hozana!« pa izraža vero v Kristusa Kralja.

In čeprav danes pozdravljamo Kralja, v drugem berilu beremo o Jezusu v povsem nasprotni vlogi. »Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem,« piše sv. Pavel.

Kralj sveta je vstopil v vlogo hlapca, da bi izpolnil načrt odrešenja. V Jeruzalem je ta Kralj prišel na oslu. Ne na konju, kameli, slonu … ampak v resnici nič kaj kraljevsko – na oslu. Tudi osel je bil del odrešenjskega načrta. Že stara zaveza namreč napoveduje: »Silno se raduj, hči sionska, vzklikaj, hči jeruzalemska! Glej,  tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit, krotak je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice.« (Zaharija 9,9).

Jezus, čeprav Kralj, prihaja kot najmanjši, da bi lahko prišel povsod tja, kamor sicer ne bi mogel. Vstopa v najšibkejšega v družbi, v najbolj ranjenega – v vsakega človeka. Ga lahko danes z veseljem pozdravim v svojem srcu – ob zavedanju, da tudi zame umira na križu?