Kako naj se vrneva v vzdržnost od spolnih odnosov?

Foto: Canva

Dragi iskreni! S fantom sva skupaj tri leta.

Ko sva začela hodit, sva sklenila, da bova s spolnostjo počakala do poroke. Čeprav je bilo marsikdaj težko, sva se tega dolgo držala. Potem pa se je to pred kakšnega pol leta začelo počasi spreminjati … Sedaj sva tako daleč, da si vsakič, ko sva skupaj, želiva spolnih odnosov, a hkrati oba čutiva, da to ni dobro. Prej oba čutiva veliko željo po spolnosti, po tem pa jo oba obžalujeva. Bojiva se, da bo spolnost uničila najin odnos. Poskušala sva se zadržati, spati narazen, se o tem veliko pogovarjala, pa vedno znova padeva. Zdi se nama veliko težje kot prej, ko nisva tako dobro vedela, s čim sva hotela počakati do poroke. Imate kakšen praktičen nasvet, kako naj se vrneva v vzdržnost od spolnih odnosov?

Jana

Draga Jana!

Hvala za zaupen in iskren zapis. Lepo je brati, da oba s fantom hrepenita po čistosti, po bližini in intimi ter medsebojnemu spoštovanju. Zmoreta drug drugemu izraziti občutke, sta odkrita in se močno trudita, da bi bil vajin odnos čim bolj izpolnjen. Nekaj najbolj normalnega in zdravega je, da se vajini telesi želita združiti in ob stiku ter vzdraženju doživljata ugodje, ki je izjemno privlačno. Lahko sta hvaležna, da tako čutita, kajti imata zdravi telesi. In ko si zmoreta priti tako blizu, pomeni, da se drug ob drugem počutita zares zaželeno in ljubljeno, z vsem, kar sta. Zato še toliko bolj hrepenita, da bi se tudi telesno predala drug drugemu.

Ob vašem pisanju pa je hkrati čutiti nemoč in jezo, ker ne gre vse po pričakovanjih. Slišati je, da občutki krivde, ki vaju razjedalo, vplivajo na varnost v vajinem odnosu, še zlasti na področju spolnosti, ki za vaju postaja vedno večja grožnja in mora, namesto velik božji dar. Svetujem vama, da se vzameta zares in si skušata odgovoriti na nekaj vprašanj:

1. Zakaj sva se sploh odločila, da želiva počakati s spolnimi odnosi do poroke? Kakšen je bil najin motiv? So naju k temu “prisilili” od zunaj: mediji, prijatelji, nauk katoliške cerkve oziroma pogled teologije telesa? Je to neko pravilo, ki sva ga razumsko sprejela kot nekaj dobrega za naju, a odločitev do srca še ni prišla? Ali pa je to hrepenenje od vedno v najinih srcih, a ga hormoni ljubezni pri ženski (oksitocin, endorfin) in hormoni zadovoljstva pri moškem (dopamin), ki se sproščajo ob spolnem stiku, preglasijo in tako močno preplavijo najini telesi, da izgubiva tla pod nogami?
2. Katere prednosti in slabosti vidiva pri eni ali drugi odločitvi?
3. Nenazadnje, sva dovolj stara in nama okoliščine dovoljujejo, da skleneva zakonsko zvezo in zaživiva polnost spolnih odnosov?

Kajti slišati je, da v polnosti zares ne moreta uživati. Pomeni, da vama vajini telesi dajeta ogromno zadovoljstva, saj sta ustvarjeni za spolno združitev, medtem ko potrebe srca (hrepenjenja) in glave (torej misli in pričakovanja, da je spolna združitev namenjena zakonskemu odnosu) niso v polnosti slišane – zato trpita. Kadar so telo, razum in srce na različnih bregovih, prihaja v naši notranjosti do razcepa in s tem tudi do občutkov, ki navidezno drug drugega negirajo in zavračajo. Vidva se po eni strani želita predati telesno, a hkrati čutita strah in krivdo, da nekaj delata narobe. In kot ugotavljata že sama, ta razdvojenost škoduje vajinemu odnosu.

Zato vama svetujem, da ponovno razmislita o vajini odločitvi, ki mora biti res stvar telesa, razuma, srca in rok – torej dejanj, ki omogočajo povezanost in integriranost vseh nivojev.

Informirajta se o delovanju telesa in hormonov med dvorjenjem in spolnim odnosom ter raziščita načine, kako bi si zmogla dati občutek ljubljenosti in zaželenosti še na kak drugačen način kot preko spolnega dejanja. Kajti spolnost je veliko več. Gre za celoten spekter odnosov do svojega in partnerjevega telesa: kako doživljam svoje telo, ga sprejemam, na kakšen način drugemu sporočam, kaj dovolim in ne, kaj umiri moje telo, ali svojo negotovost in strah pred zavrnitvijo rešujem s spolnim dejanjem, katera dejanja partnerja mojemu telesu povzročajo prijetne občutke sreče in zadovoljstva (npr. nasmeh, iskren pogled, šopek rož, držanje za roke, navdihujoče besede)? Pogovori o teh temah vama bodo še kako prišli prav v zakonskem življenju, posebej takrat, ko pridejo otroci in zlasti mamo telesno popolnoma zasedejo – kaj bo takrat storil vaš mož, ko si vas bo zaželel in mu telesno ne boste mogla biti blizu? Ali ko bo vaš mož dlje časa odsoten ali celo bolan in boste vi hrepenela po njegovi telesni bližini?

Mogoče se pridružita kakšni skupini za predzakonce, ki se soočajo z zelo podobnimi izzivi. Če najdeta en par, ki hrepeni po podobnih stvareh kot vidva in ste lahko drug drugemu v oporo in pomoč, molite drug za drugega, bo že takoj lažje. Nikar pa ne ostanita sama s temi preizkušnjami – ker to so preizkušnje. Vedno, ko se odločimo za nekaj, kar je dobro za nas, pride skušnjavec in nas na različne načine skuša prepričati o nasprotnem. Lahko poiščeta pomoč kakšnega terapevta in skupaj raziščete vajine motive in želje ter globlje razloge za občutke nemoči in krivde.

Če zares oba hrepenita, čutita in sta odločena, da želita biti od danes naprej vzdržna od spolnih odnosov do poroke in vama to prinaša več miru kot druga odločitev, vama svetujem, da ostaneta zvesta sebi in poiščeta načine, kako to zvestobo ohraniti. Vztrajajta in sledita srcu.

Janja Grilc