Za naraven potek poroda mora biti izpolnjenih šest ključnih pogojev, na katere opozarja organizacija Lamaze International.
Svetovna zdravstvena organizacija in organizacija Lamaze international sta prepoznali in opisali šest načinov obporodne podpore, ki omogočajo, spodbujajo in ščitijo potek naravnega, fiziološkega poroda. Tak način obporodne podpore so potrdile tudi znanstvene raziskave 1,2, organizacija Lamaze international pa ga je zapisala v svojem dokumentu o pogledih na naravni porod 3. Predlagajo, da porodnišnice in porodni centri privzamejo ta priporočila kot standard za nego porodnic v njihovi oskrbi. Poleg tega pa spodbujajo porodnice in njihove družine, da pri izbiri porodnišnic izberejo takšne, ki podpirajo obporodno skrb, ki omogoča in spodbuja naraven, fiziološki porod.
1. Spontan začetek poroda
Porod se
spontano sproži, ko dozori otrok, ter je tudi materino telo pripravljeno na porod. Takrat se sproži kopica kompleksnih prepletujočih procesov, ki pod vplivom
materinih in otrokovih hormonov omogočijo otrokovo rojstvo. V primeru, da medicinsko osebje umetno sproži proces poroda ali ga v poteku porodnega procesa
poskuša spreminjati, se s tem vmešavajo v normalno fiziologijo poroda in s tem
ogrožajo porodnico in otroka
3. Zato ni nenavadno, da se porodi, sproženi zaradi nemedicinskih razlogov, pogosteje kot fiziološki porodi zaključijo z zapleti
4. Sum, da je otrok prevelik, ne sme biti razlog za prezgodnje sproženje poroda
5,6. Prezgodnje sprožanje poroda je eden glavnih vzrokov za naraščanje števila porodov, ki se zaključijo s carskim rezom
7.
2. Možnost svobode gibanja med celotnim porodom
Ženska, ki se med porodom lahko svobodno giblje, laže aktivno sodeluje pri porodu. Zato laže prenaša intenzivnost popadkov, ki jih povzroča povišan nivo hormona oksitocina. Večji je tudi učinek hormonov, ki se med porodom sproščajo, da blažijo bolečino. Ko se ženska med porodom z gibanjem lahko prilagaja spremembam, ki se med prehodom otroka skozi porodni kanal dogajajo v njenem telesu, tako otroku pomaga in zato skrajša čas prve porodne dobe. V začetku poroda večini žensk najbolj odgovarja hoja. Ob tem sila gravitacije pomaga, da otrok enakomerno pritiska na maternični vrat in s tem omogoči njegovo hitrejše odpiranje. Ob takšnem enakomernem pritisku se obenem zaščiti tudi porodni kanal, zato je manjša verjetnost za nastenek raztrganin in potrebo po prerezu presredka 2. Doslej še nobena raziskava ni uspela pokazati prednosti omejevanja gibanja med porodom 8.
3. Nepretrgana porodna podpora
Trenutno dokazi kažejo, da je pustiti ženski, da poišče sebi ustrezen položaj, spodbujati jo, da potiska tako, kot to zahteva njeno telo, in izogibanje časovnim omejitvam v drugi porodni dobi (če je z mamo in otrokom vse v redu), koristno za porodnico in otroka.Skozi zgodovino so ženske v različnih kulturah rojevale na različne načine, večini kultur pa je bila skupna podpora, ki so jo porodnici v času poroda nudile druge ženske. Današnje raziskave potrjujejo prednosti te stare prakse. Rezultati namreč kažejo, da so ženske, ki jim v času poroda nudimo neprestano čustveno in psihično podporo, med porodom bolj umirjene, zaupajo v svojo spoobnost roditi svojega otroka in laže aktivno sodelujejo pri porodu. Zato potrebujejo manj protibolečinskih sredstev in drugih medicinskih intervencij 9,10. Danes pri nas podporo ženski med porodom nudi predvsem njihov partner, ki pa je ob dogajanju, ki mu prav tako ni poznano, pogosto tudi sam prestrašen. Prav zato so se v svetu uveljavile obporodne spremljevalke, doule, ki paru ob porodu nudijo čustveno in psihično oporo in jima tako omogočijo manj stresen prehod v družinsko življenje. O vlogi obporodnih spremljevalk bomo več govorili v enem od prihodnjih člankov.
4. Brez rutinskih intervencij
Vsako vmešavanje v naravni potek poroda ima možne pozitivne in negativne posledice. Ko porod poteka normalno in brez predvidenih zapletov, je verjetnost, da bodo intervencije koristile mami ali otroku, zanemarljiva. Močno pa se poveča verjetnost zapletov. Vsaka intervencija le postavi temelj novim in novim posegom. “Pričakovanje težav” tako pravzaprav povzroči težave. Da bi zmanjšali verjetnost zapletov med normalnim, naravnim, fiziološkim procesom poroda, bi se morali tako izogibati kakršnimkoli posegom 2,4.
5. Spontano potiskanje v pokončnih oziroma gravitacijsko nevtralnih položajih
Navkljub zanstvenim dognanjem, ki opozarjajo, da je rojevanje na hrbtu škodljiva praksa, večina žensk v zahodnem svetu še vedno rojeva v tem položaju.
Gibanje, pokončni in gravitacijsko-nevtralni položaji (npr. ležanje na boku, klečanje z oporo na rokah) omogočajo razširitev medenice ter pomoč gravitacije pri spuščanju in obračanju otroka v porodnem kanalu, poleg tega pa je zaradi enakomernega pritiska otrokovega telsa v teh položajih zaščiten tudi porodni kanal. Pokončen položaj v času potiskanja (druga porodna doba) zmanjša občutek bolečine (in pojav močnih bolečin) skrajša čas druge porodne dobe in zmanjša verjetnost za pojav nenormalnega vzorca bitja srca pri otroku, ki kaže na stres otroka med porodom 8,11. Ko ženska med potiskanjem posluša in spoštuje ritem svojega telesa, se najleže izogne raztrganinam in poškodbam mišic medeničnega dna 12. Trenutno dokazi kažejo, da je pustiti ženski, da poišče sebi ustrezen položaj, spodbujati jo, da potiska tako, kot to zahteva njeno telo, in izogibanje časovnim omejitvam v drugi porodni dobi (če je z mamo in otrokom vse v redu), koristno za porodnico in otroka 2,12.
6. Neločevanje mame in otroka z neomejeno možnostjo dojenja
Otroci, ki so v stalnem stiku s kožo matere, laže uravnavajo telesno temperaturo, dihanje in srčni utrip 2,13. Dotik in premikanje otroka sproži sproščanje oksitocina pri materi 14 in s tem vpliva na porod posteljice in zmanjša verjetnost poporodnih krvavitev. Pomaga tudi pri vzpostavljanju dojenja. Dojenčki, ki so v stiku z mamo, namreč lahko sami poiščejo dojko, se sami pritrdijo na bradavico in pričnejo dojiti. Vkolikor jih le za kratek čas ločimo od mame, ta naravni proces zmotimo 15. Čeprav je že dolgo znano, da je najbolj učinkovit in varen prehod za otroka to, da je vsaj v prvi uri v nenehnem kontaktu s svojo mamo 2, je to omogočeno le tretjini otrok v zahodnih porodnišnicah 16.
Špela Peternel,
voditeljica obporodnega izobraževanja, svetovalka in obporodna spremljevalka (doula),
dr. biomedicine, univ. dipl. biologinja
1. Coalition for Improving Maternity Services. (2007). The Journal of Perinatal Education, 16(Suppl. 1).
2. Enkin, et al. (2000). A guide to effective care in pregnancy and childbirth. New York: Oxford UniversityPress.
3. Lamaze International: Dokument o stališču (Position paper), 2003, 2007
4. Goer, H., e.al. (2007). The Journal of Perinatal Education, 16(Suppl. 1)
5. Chauhan, S. P., et al. (2005). American Journal of Obstetrics and Gynecology, 193(2), 332–346.
6. Irion, O., & Boulvain, M. (2003). The Cochrane Library,issue 3.
7. Main, E. K., et al. (2006). American Journal of Obstetrics & Gynecology, 194(6), 1644–1651.
8. Storton, S. (2007a). The Coalition for Improving Maternity The Journal of Perinatal Education, 16(Suppl.1), 25S–27S.
9. Hodnett, E. D., et.al. (2003). Cochrane Database of Systematic Reviews, 3. Art. No.: CD003766.
10. Simkin, P., & O’Hara, M. (2002). American Journal of Obstetrics and Gynecology, 186(5), S131–S159.
11. Gupta, J. K., et.al. (2004). Cochrane Database of Systematic Reviews, 4. Art. No.: CD002006.
12. Roberts, J., & Hanson, L. (2007). Journal of Midwifery & Women’s Health, 52(3), 238–245.
13. Bystrova, K., et al. (2003). Acta Paediatrica, 92(3),320–326
14. Matthiesen, et.al. (2001). Birth, 28(1), 13–19.
15. Righard, L., & Alade, M. O. (1990). Lancet, 336(8723), 1105–1107.
16. Declercq, E. R.,et.al. (2006). Listening to mothers II.
Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Naroči se
