Nekega majskega dne mi je prišla v roke zgibanka »Festival družin v Termah Olimia«. Bila je tako razigrana, vesela in polna navdušenja, da sem jo spravila na »varno mesto«.
Navduševala nas je ideja o veselem vlaku, a smo zjutraj predolgo spali, zato smo se odpeljali z veselim in starim avtomobilom. Med vožnjo smo prebirali zgibanko in dogodivščine: mikali so nas maxi milni mehurčki, pa Ribič Pepe, MajaTriler, Zvezdica zaspanka, mini živalski vrt in še in še.
Med vožnjo smo redno preverjali, kje neki je že »veseli vlak«, koliko še zaostajamo za njim, in upali, da ne bomo prepozni, da ne bi slučajno zamudili svete maše. Na parkirišču ob »Aqua Luni« so nas pričakali mladi nasmejani prostovoljci. Prihajale so družine, v vsakem avtu otroci! V mislih so mi odmevale besede patra Tomislava Ivančića, ki je nekoč dejal nekako takole: »Otrok je ata in mama. Oboje hkrati. Ni samo mama in ni samo ata. Otrok je z dušo in telesom ata in mama. Tega se ne da ločiti, ne da bi otroka uničil«.
Ko smo prispeli do športne dvorane in padli v veseli družinski vrvež, me je prešinila misel, kako neki je Bog vesel tega festivala. Na vsakem koraku se je čutilo veselje nad življenjem. Otročički vseh starosti so prinašali veseli živ-žav. Sveta maša je bila nepozabna, razigrana in tako družinska. Zdelo se mi je, da je ob vsakem otroku mali Jezušček. Nad čudovito pridigo ni bil nihče raz-očaran, čeprav je bila rdeča nit prav o »raz-očaranju«. Seveda pa je bila povedana na tako duhovit način, da je bilo prostora tudi za smeh. Očarali so nas tudi mladi pevci. Bili so polni ognja, kot je pomlad polna cvetja.
Po sveti maši smo si razgledali teren! Še policiste je prevzelo veselo vzdušje, otroci so smeli splezati celo na pravi policijski motor. Na trgu Lipa so na ustavili milni mehurčki. Frčali so iz nekega strojčka kot iz kakšnega kaloriferja! Vse polno jih je bilo, vsi smo bili v mehurčkih. Ker pa so se tudi v naših želodcih delali »mehurčki«, smo odšli pod veliko senco na kosilo.
Srečali smo kar nekaj znanih družin, ki so nam polepšale ta dan. Na »stezi pisanih idej« smo si ogledali delujoči vulkan, malo smo pokukali tudi v »lepotni salon« in odšli do mini živalskega vrta. Otroci so prvič videli, kako zgleda kačja suknja, ko jo žival preraste in odvrže.
Nato so se naše želje malo križale. Miha in Matevž pa tudi mami so hoteli v vodo, Meta in ati pa v hotel Sottelia na lutkovno predstavo. Priznam, da naju je mikal tudi Jona Besni prerok, pa predavanje zakoncev Siter. Nazadnje se je za vodo ogrela še Meta in cilj je bil znan. Počakali smo cestni vlakec in se odpeljali do »Aqua Lune«. Bil je čudovit kopalni dan, ravno prav vroč, zato smo tam vztrajali do zadnjega. Ko smo se vračali, smo sicer obžalovali, da nismo istočasno bili v vodi in na lutkovni predstavi, na besnem preroku itd. A vsega hkrati se ne da. Bilo je pač preveč pestre ponudbe.
Domov grede smo spet preverjali, koliko zaostajamo za veselim vlakom, in bili veseli, ker smo ga nekje v Ljubljani »prehiteli«. Z možem sva bila navdušena nad tolikšnim številom prostovoljcev, ki so popolnoma obvladali svoj »posel« in se, tako mislim, navdušili nad družinskim življenjem. Naš osem in pol-letni Miha je nazaj grede prosil, da bi se drugo leto spet udeležili festivala družin. Vsekakor bomo prišli, če bomo živi in zdravi.
Zanimivo je, kako Bog poskrbi za družine! Na festivalu družin začutiš, da je dobra družina največji dar v življenju.
Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!