Doživeli smo šolanje na domu od blizu

Slovenska družina je imela priložnost nekaj časa živeti z družino v ZDA , kjer svoje štiri hčerke šolajo na domu. Kaj so ob tem zanimivega opazili in spoznali?

Naš letošnji obisk ZDA je bil poleg dopusta tudi poučna ekskurzija z dragocenimi spoznanji. Imeli smo priložnost, da smo dober teden bivali pri sorodnikih, ki živijo čisto blizu lokalne osnovne šole. To niti ne bi bilo kaj posebnega, če ne bi Mary in Peter svojih štirih otrok (13, 11, 8 in 6 let) poučevala doma. Je torej pri njih kovačeva kobila bosa? Ravno obratno: v njihovem primeru je kovačeva kobila zelo zelo dobro podkovana!

Mary je bila polno zaposlena, uspešna menedžerka, z magisterijem s področja terjatev. Po rojstvu prve hčere se je, tako kot večina Američank, po 6 tednih vrnila na delovno mesto. V službi si je še štiri mesece redno črpala mleko za svojo hčerko in bila vedno manj zadovoljna s svojo situacijo. Njeno srce je bilo pri hčeri, ki je sicer imela ob sebi najboljše varstvo, svojega očeta. On je takrat še študiral in pri hčeri sta se izmenjavala. Ko je ona prišla iz službe, je on odšel na predavanja. »Čutila sem, da si močno želim preživeti več časa z možem in hkrati biti ob svoji prvorojenki in vseh naslednjih otrocih,« pove.

V času druge nosečnosti so v službi delali reorganizacijo in sistematizacijo delovnih mest in so nekaterim ponudili visoko odpravnino, da bi zapustili delovna mesta. Zaradi uspešnega dela Mary ni bilo med njimi. Ona pa je dozorela v svoji želji biti z otroki in je sama šla do svojih nadrejenih s prošnjo za razrešitev. Bila je večkrat zavrnjena, a prepričana, zato je šla vse do direktorja podjetja ter izprosila odpravnino in razrešitev delovnega mesta. »To je bil eden od najsrečnejših dnevov mojega življenja. Stopila sem na pot svojega poslanstva,« se nasmehne. »Ostala sem doma ob otrocih in jim ponudila največ, kar imam: pristno materinstvo, najboljšo izobrazbo in oblikovanje duha.«

Priprava je več kot pol dela

»Javne šole so v ZDA relativno slabe kakovosti, za vsa štiri dekleta pa si zasebne šole ne bi mogla privoščiti,« povesta. »Odločitev za šolanje na domu ni bila lahka, a nama sedaj ni niti malo žal. Šolanje na domu nama omogoča trdnejšo vez s hčerami, hkrati pa skozi proces privzemajo samostojnost in odgovornost, ki jim bo na poti skozi življenje prišla še kako prav. Pouk teče gladko, naravno in vsaka od njih napreduje zelo hitro, saj je učni proces in hitrost popolnoma prilagojen potrebam posameznice.«

Ker je v Ameriki poučevanje na domu dokaj razširjeno, je imela Mary možnost preštudirati veliko kurikulov ter materialov (učbeniki, delovni zvezki) in poiskati najboljšo kombinacijo. Dejansko ima vsako poletje zelo podobno intenzivno delo: »Moja izkušnja je, da je ves vložen trud v dobro pripravo leta stoterno poplačan kasneje, v napornem vsakdanu poučevanja.« Za vsako od hčera mora narediti učni načrt, natančno prilagojen nivoju znanja posamezni od hčera.

Vsako leto pa ju čaka tudi bistveno razločevanje: za vsakega otroka posebej se odločata o tem, ali bodo nadaljevali šolanje na domu, je to prava pot, ali je čas za spremembo glede na potrebe posameznika.

Vsakdan: naporno, a izpolnjujoče

Njihov dan se začne ob 6.30 z branjem Svetega pisma in molitvijo, ponavadi skupaj z očetom. Ob vodi, ki zbistri misli, se ob »šolski« mizi začne ura matematike, sledi odmor za zajtrk s svežim sadjem in kosmiči, ki se zaključi s petjem in učenjem slavilnih pesmi ter spoznavanjem Svetega pisma, vse v pesmih.

Sledi čas za igranje inštrumentov. Starejše tri igrajo violino in klavir. Imajo seveda samo po en inštrument, zato se igranje prepleta z gospodinjskimi opravili, kot so pospravljanje mize, zlaganje posode v in iz pomivalnega stroja, pometanje, pranje in zlaganje perila … Pred kosilom odidejo še ven na športno aktivnost. Jeseni in pomladi igrajo košarko, tečejo na igrišču ter se ukvarjajo z drugimi zunanjimi športnimi aktivnostmi, ob mrzlih dnevih skrbijo za telesno aktivnost predvsem s plesom, kot sta merenge in salsa. 

Za tem je na vrsti kosilo, ki ga je mati že zjutraj, pred začetkom pouka, pripravila. Po kosilu je skrb za dva kužka ter pospravljanje po kosilu. In ko se kri iz želodca zopet vrne v možgane, je čas za jezik, znanost in družbo.

Šolski dan se konča okoli četrte popoldne, ko se lahko dekleta igrajo, berejo, so na vrtu za hišo ali gredo dvakrat tedensko na uro glasbe. Mati učiteljica se vrne h gospodinjstvu in pripravi glavni obrok za celo družino. Po zgodnji večerji se gredo dekleta samostojno pripraviti za nočni počitek. Mary dokonča gospodinjska dela in se usede za »šolsko« klop, da pregleda delo svojih učenk, popravi teste in se pripravi za naslednji dan.

Kaj pa stiki z vrstniki?

Takšen urnik poteka od ponedeljka do četrtka, ob petkih pa se odpeljejo 40 minut daleč na podporno skupino. Tam imajo ure športa, praktičnega pouka (npr. pletenje) in v odvisnosti od leta šolanja specifične učne predmete (biologija, fizika, geografija …). V času, ko smo bili pri njih, je ravno potekala živahna kampanja pred predsedniškimi volitvami. Tudi zato so, seveda razdeljeni po starostnih skupinah, spoznavali politični sistem ZDA in potek predsedniških volitev.

Poleg podporne skupine ob petkih, ob nedeljah v njihovi cerkvi obiskujejo tudi »nedeljsko šolo«, nekakšen verouk nekaj uric po maši. Tudi tam so dekleta v stiku s svojimi vrstniki. Sicer pa so vse štiri same sebi naravna skupnost, v kateri se lahko najbolje socializirajo.

Pred leti, ko so obiskali Slovenijo in smo slišali, da se šolajo na domu, je bilo prvo vprašanje glede socializacije. Starša sta odgovorila, da naj se z njimi pogovorimo in sami ocenimo. Sedaj, ko imamo tudi krajšo izkušnjo življenja z njimi, pa lahko rečeva, da so v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki jih poznava, zelo sproščene, niso odvisne od računalnika in interneta, samozavestno navezujejo stike, mislijo s svojo glavo …

Ljubezen, ki presega znanje

Ob opazovanju »pouka« so se nama zbujali prijetni občutki. Punce so bile tako živahne, zagrete za delo, samostojne, a hkrati tudi spodbujene ali spoštljivo opomnjene na svoje dolžnosti in obveznosti. Karakterno so si med seboj zelo različne, a vsaka je sposobna začutiti ljubezen, ki presega znanje in vzeti vsako povratno informacijo kot dodatno motivacijo in pomemben korak k svojemu razvoju. In kdo bi lahko imel boljši podeljeni ali podarjeni mandat za mesto učitelja kot starš?

A kot pravi Mary, delo ni lahko in je zelo pomembno, da se v srcu in z vsem vedenjem in dušo odločiš za poučevanje doma, ker sicer se lahko ob vseh pritiskih in delu tudi sesuješ. Ni lahko služiti drugim in ohraniti veselo srce. In kako njej uspe biti vesela darovalka z veliko energije? Predvsem po Božji milosti in pa z iskreno željo po skromnem duhu. Moževa plača ravno zadostuje, da z njo ob skrbnem upravljanju družina preživi, za kar sta oba Bogu zelo hvaležna. Dodatni blagoslov družini so tudi dnevi, ko Peter lahko dela od doma (kar mu trenutna služba omogoča), saj ima tako družina več skupnega časa. Kuhinjske odgovornosti si starša delita, čeprav je v zadnjem času opaziti, da je tudi kuhinja postala svojevrstna učilnica.

Zdrav duh v zdravem telesu

Nasploh smo lahko opazili, da je branje in premišljevanje Božje besede srčika njihovega življenja in dejavnosti, da iz nje živijo in je močno vpletena v vse dejavnosti. Ob nedeljah se tudi z velikim veseljem udeležijo bogoslužja v svoji Reformirani Prezbiterijanski cerkvi. Veliko pojejo duhovne pesmi, pa tudi pesmi, prek katerih osvajajo znanja na najrazličnejših področjih.

Redno skrbijo za telesno aktivnost in jedo veliko sveže zelenjave. So pregovorno ameriško sproščeni in si ne komplicirajo življenja. Nas niso pustili ravnodušnih. Razmišljanje o šolanju otrok na domu je sedaj tudi pri nas še toliko bolj živo in realno.

Opomba: Imena so na željo omenjenih oseb spremenjena zaradi varovanja zasebnosti.