Dopustite otroku spontan likovni razvoj

»Poglej, Mihec, zajčka narišemo tako in tako, pobarvamo ga natančno, od črte do črte …« Tudi vi tako spodbujate svojega malega ustvarjalca?

Prepričani, kako spodbujamo otrokov likovni razvoj, mu za nameček ponudimo še kako šablono, da bo lažje narisal tistega zajčka … In mu postavljamo meje. Nehote zatiramo njegovo domišljijo, blokiramo njegovo ustvarjalnost, zlomimo njegovo individualnost. 

Otrok naj riše (slika itd.) tako, kot je značilno za njegovo razvojno obdobje. Mi pa ga pri tem le spodbujamo. Pokažimo mu, da smo veseli njegovih risbic, slik, kipcev …

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali značilnosti, ki jih kaže otrok pri likovnem izražanju v teku svojega razvoja. 

Faza čečkanja

Prvo fazo otrokovega likovnega razvoja imenujemo fazo čečkanja. Otrok že med prvim in drugim letom starosti ugotavlja, da risalo (blatna ročica na vratih, stopalo v snegu …) pušča sled. S temi prvimi čačkami, včasih ostrimi, včasih krožnimi, otrok izraža ritem, manifestira svojo življenjsko energijo … Otroka k risanju spodbujamo, nikakor pa ga ne bremenimo z vprašanji, da nam pove, kaj je narisal. Tega otrok ne ve, niti ga ne zanima. Zanima ga le sama igra, veselje nad sledovi, ki nastajajo po podlagi, kjerkoli pač nanese. Tudi barve otrok v tem obdobju izbira zgolj naključno: enkrat nanaša eno, drugič drugo, izmenjava barv je zanj zgolj igra.

Prvi krog …

Okrog tretjega leta otrok nariše prvi krog in s tem se zgodi prehod v fazo, ki jo psiholog Piaget imenuje faza sheme ali simbola. Pojavi se prva prepoznavna risba človeka (tako im. glavonožci).

S preprostimi potezami v tem obdobju otrok upodablja tudi druge motive kot so živali, avtomobil, drevo, cvetica … Med tretjim in četrtim letom se pri človeški figuri pojavi zametek trupa, oblike pa otrok že bolj organizira v formatu.

Oseba z več ušesi?

Okrog četrtega leta starosti otrok bogati svoj likovni izraz z ritmičnim nizanjem nepreglednega števila atributov (npr. drevo ima neznansko število vej, človeška figura veliko gumbov, las, prstov, celo ušes …) Otrokova ustvarjalnost od tega obdobja naprej bliskovito narašča, oblike so vedno bolj realne in imajo vedno več podrobnosti. Na risbah petletnikov že ločimo spol, prostor v formatu pa je že zelo jasno organiziran, pojavljati se prične talna črta. 

Realni proporci so v tej fazi otroku nepomembni. Kar se mu zdi važno, nariše zelo na veliko, kar mu je manj pomembno nariše manjše, stvari, ki jim ne prisoja pomena, pa sploh ne nariše. Zato je na takih risbah človek večji od hiše, cvetlice segajo skoraj do strehe … Nobenih predsodkov nima glede »napačno« povlečenih črt, risbe so pogosto transparentne.

Nasmejane krave

Po petem letu se v človeškem obrazu pojavi že profil. Živali, ki jih v vsem tem obdobju izjemno rad upodablja, imajo nekako človeške obraze. Medvedje, muce in krave imajo prijazno naiven pogled, smejijo se do ušes. Okrog šestega leta so risbe že zelo obogatene s podrobnostmi, v figurah se pojavi gibanje. 

Za celotno obdobje sheme ali simbola (od tretjega do sedmega leta) je pri otrokovem risanju prisoten močan doživljaj. Čustveni naboj nastaja v likovnih delih iz tega obdobja tudi zaradi enostavnega, shematskega risanja predmetov ter zaradi močnih, intenzivnih barvnih nanosov.

Ničesar ne popravlja

Močna čustva so tudi v obdobju med šestim in osmim letom starosti. Likovna dejavnost je podzavestna, iz čiste potrebe po izražanju. Otrok ima dokončno predstavo o predmetih in stvareh, ki jih riše. Ničesar ne popravlja. Prostor zna otrok v tem obdobju organizirati s pomočjo ene ali več talnih črt ter z nebesno črto. Oblike v prostoru predstavlja tudi s tem, da jih zvrača. 

Po osmem letu otrok še izraziteje organizira prostor na risbi – oblike in figure razporeja ob vzporednih linijah, v obliki nekakšnih frizov. Otrokove ročice so vedno bolj spretne, otrok je vedno bolj vztrajen in dosleden, njegove risbe vsebujejo vedno več podrobnosti, spontanost in neposrednost izraza pa počasi upada. V obdobju po osmem letu otrok že dobro razume tudi oblikovni del likovnega dela – odnose med črtami, barvami, svetlim in temnim …

V šoli lahko ustvarjalnost upade …

Vstop v šolo povzroči upadanje ustvarjalnosti, kar je posledica navajanja otrok na reproduktivne operacije (pisanje, branje, računanje). Asja Nina Kovačev v knjigi Govorica barv piše, da nosijo … velik del odgovornosti za ukinjanje otrokove spontanosti vzgojno izobraževalne institucije, ki silijo otroka k konvencionalnemu izražanju in tako pogosto blokirajo njegove ustvarjalne potenciale.¹

Če učitelji (in starši) skrbno negujemo otrokovo ustvarjalnost, spontanost in domišljijo, do omenjene krize ne bi smelo priti. Pomembno je, da otroke spodbujamo pri likovnem izražanju, da jim s pestro izbiro materialov in pedagoških prijemov vzbujamo željo ali kar navdušenje ob risanju, slikanju, kiparjenju …

So otroci, ki v likovnem razvoju prehitevajo, so pa tudi taki, ki zaostajajo. Eni in drugi se enako veselijo, ko jim na sliki zažarijo barve, ko pod prsti začutijo vznemirljivo gnetljivost gline. Kar naj jim poleti domišljija. Vsak trenutek pa naj se zavedajo, da jih sprejemamo take, kot so, da je le njihov lasten način izražanja tisti, ki velja. Naj vedo, da odobravamo njihova čustva.

mag. Silva Karim

Silva Karim je profesorica likovne umetnosti in ustvarjalka, ki počuje likovno vzgojo, ureja likovne rubrike in izbira otroške “umetnine meseca” v revijah Ciciban in Cicido, je tudi avtorica knjige Velike umetnine za male umetnike.  

LITERATURA IN VIRI:

• Berce – Golob, Helena, Likovna vzgoja, Ljubljana: DZS, 1991
• Berce – Golob, Helena, Likovna vzgoja, Načini dela pri likovni vzgoji, Ljubljana: DZS, 1993
• Butina, Milan, Mala likovna teorija, Ljubljana: Debora, 2000
• Karlavaris Bogomil, Metodika likovnog odgoja 1, Rijeka: Hofbauer, 1991 
• Kovačev, Asja Nina: Govorica Barv. Prešernova družba, Vrba 1997 
• Pogačnik – Toličič, Slavica, Govorica otroške risbe, Ljubljana: ZPM Slovenije, 1986
• Tacol, Tonka, Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog, Ljubljana: Debora, 2000
• Trstenjak, Anton, Psihologija ustvarjalnosti, Ljubljana, Slovenska matica 1981
• Učni načrt za predmet Likovna vzgoja za devetletno osnovno šolo