Za prostovoljce se je Festival družin pričel že v soboto, saj smo v Olimje prispeli že pred 9. uro dopoldne, se nastanili v prijetne hotelske sobe in odhiteli na sestanek v športno dvorano.
Z možem sva z veseljem poprijela za delo, najin mali škratek pa se je kobacal po tleh ter navdušeno ogledoval škatle, balone … a kaj vse to … tam je ena deklica, pa en fantek, pa še en fantek … joj, kako zabavno! Imeli prav prijetno dopoldne ob pripravljanju dogajalnega prostora in polnjenju vrečk s promocijskim materialom.
Ker je vse potekalo po načrtih in z obilico dobre volje, nam tudi po kosilu in prijetni kavi ni bilo težko spet poprijeti za delo. Na večernem sestanku smo bili že vsi pošteno utrujeni, a nas je napolnil duh veselja, ko smo se lahko vsi trije oblekli v enake oranžne majčke.
Glej no, v trenutku so bile v dvorani same oranžne majčke! Sedaj pa smuk na večerjo in spat, da bomo jutri lahko v polnosti žareli na čudovitem dogodku – na 5. festivalu družin.
Doživetje se je pričelo že z zajtrkom, s prijaznimi jutranjimi pozdravi prijateljev in pogledom na ulice term, ki so že nestrpno čakale prve obiskovalce. Prostovoljci na parkirišču smo pričakovali gručo nekoliko nestrpnih družin, ki bi čakale na zapestnice, kupončke za popust in oddajo vstopnic. A glej, vse je potekalo tako spontano in prijetno, da ni bilo nikjer opaziti nobene nestrpnosti.
Komaj smo čakali sveto mašo, da pričnemo doživljati dan z božjim blagoslovom. Z veseljem smo komu postregli s kakšno informacijo, koga kam usmerili, mogoče samo namenili pozornost s pogledom ali nasmehom. Tudi to so bile naše dolžnosti!
Kot »družina prostovoljcev« nismo mogli tičati ves čas skupaj, saj smo svoje naloge vendarle morali opraviti, smo pa vseeno čutili družinsko povezanost na čudovit način, ki ga je težko opisati.
Kot spremljevalci avtobusa, ki je peljal družine na dogodivščino, smo spoznali tudi Robin Hooda, čarovnika in veščino streljanja z loki. Res je, da sva z možem želela poslušati tudi kakšno predavanje, a nama je čas ušel in sva prepozno ugotovila, da bi morala že pol ure sedeti v dvorani. Ker ima sinko pač tudi svoje potrebe, je težko takole na hitro nekam smukniti … »Ne, ne … draga mamica, najprej me nahrani, previj, potem boš pa lahko šla na predavanje.« Nič zato, smo pa namesto predavanja lahko pozdravili prijatelje, s katerimi se že dolgo nismo videli.
Po skupinskem fotografiranju pa je naš atek posodil nekaj svoje moči še za pospravljanje. Še en razlog več, da nas je zvečer vse popeljal v bazen na sprostitveno polurno kopanje.
Veseli nas, da smo lahko prispevali delček sebe k dogodku, ki nam pomeni veliko več kot samo druženje in veselo doživljanje igrarij. Sedaj kličemo s še bolj veselim glasom: »Družina, naš navdih!«
Mihela, Eugen in Florjan Kokelj
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!