Hrvaški zvezdnik e-športa ostal brez službe zaradi izjave, da je splav umor

Foto: Fb + obdelava

Hrvaški profesionalni igralec računalniških iger Luka Perković, znan pod vzdevkom Perkz, je ostal brez mesta glavnega trenerja ene najuspešnejših evropskih e-športnih organizacij G2 Esports. Organizacija je z njim prekinila sodelovanje po njegovi objavi na družbenem omrežju X, v kateri je splav označil za umor in odkrito spregovoril o svoji katoliški veri.

Perković, rojen leta 1998 v Zagrebu, velja za enega najuspešnejših hrvaških igralcev v zgodovini e-športa. Mednarodno prepoznavnost je dosegel v igri League of Legends, eni najbolj priljubljenih tekmovalnih računalniških iger na svetu.

Perkz je bil med letoma 2015 in 2020 član ekipe G2 Esports, s katero je osvojil osem naslovov evropskega prvaka. Po igranju za več drugih mednarodnih ekip je leta 2025 končal profesionalno igralsko kariero. Leta 2026 se je vrnil v G2 kot trener, pozneje pa je prevzel mesto glavnega trenerja.

V obsežni objavi na omrežju X je zapisal: »Ne morem razumeti, kako ljudje ne razumejo, da je splav umor, saj se življenje začne ob spočetju. To je stališče, za katero sem pripravljen umreti in ga nikoli ne bom spremenil.«

Pojasnil je še, da je katoličan in da je vero začel zares živeti šele pred nekaj leti.

Radikalni odziv

G2 Esports je v uradni izjavi sporočil, da spoštuje različne kulture in osebna prepričanja, vendar da Perkovićeve izjave niso skladne z vrednotami organizacije in da so prizadele številne njihove navijače. Ob tem se jim je opravičil in potrdil prekinitev sodelovanja s trenerjem.

Podpora številnih kolegov, navijačev in celo podpornikov splava

Perkoviću so se v podporo postavili tudi številni kolegi iz mednarodne e-športne skupnosti. Med prvimi je bil Thomas »TJHaly« Haly, profesionalni igralec igre Call of Duty, ki prav tako nastopa za G2 Esports. Na omrežju X je javno zapisal: »Tudi sam popolnoma nasprotujem splavu. To je umor. Ime mi je Thomas ‘TJHaly’ Haly in sem profesionalni igralec igre Call of Duty za G2.« S tem je neposredno izzval svojo organizacijo in odprl vprašanje, ali bo G2 prekinil sodelovanje tudi z drugimi zaposlenimi, ki zagovarjajo enako stališče.

I am fully against abortion, it is murder.

My name is Thomas “TJHaly” Haly and I’m a CoD pro for G2

— COD Focused (@CODFocused) November 6, 2026

Njegovo objavo so podprli celo nekateri zagovorniki pravice do splava, ki so poudarili, da ima vsakdo pravico javno izražati svoja verska in osebna prepričanja, saj je to stvar svobode govora. Na družbenih omrežjih so se vrstili tudi očitki o dvoličnosti G2, saj organizacija govori o spoštovanju različnosti, vendar očitno ne sprejema vseh pogledov.

Odločitev je sprožila tudi vprašanja o tem, kako organizacije razumejo raznolikost in spoštovanje osebnih prepričanj. G2 namreč svojo odločitev utemeljuje s sklicevanjem na spoštovanje različnosti, medtem ko je Perković izgubil službo po javnem izražanju svojega prepričanja o začetku človeškega življenja.

Po odpovedi je Perković izbrisal svoj profil na omrežju X.

Osebna izkušnja izgube otroka

Perković je na svojem Instagramovem profilu lani javno spregovoril o zelo boleči osebni izkušnji. Novembra 2025 je ob obletnici poroke razkril, da sta z ženo štiri mesece pred tem izgubila otroka. Izkušnjo je opisal kot nepredstavljivo čustveno bolečino, hkrati pa zapisal, da ju je preizkušnja po božji milosti še bolj povezala, okrepila njun zakon in jima pomagala ceniti majhne trenutke življenja. Ob tem je sledilce prosil za spoštovanje njune zasebnosti.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Luka Perkovic (@c9perkz)

Kako lahko kar tako odpustijo nekoga zaradi osebnega prepričanja?

Pravno vprašanje, ki ga odpira primer, je tudi vprašanje svobode izražanja in verskega ter moralnega prepričanja v delovnem razmerju. Evropska in nemška zakonodaja (kjer je sedež G2 Esports) zagotavljata svobodo vere, vesti in izražanja ter prepovedujeta diskriminacijo pri zaposlovanju zaradi verskega ali drugega prepričanja. To velja tudi za zasebna podjetja.

Delodajalec sicer lahko ukrepa, kadar zaposleni s svojim ravnanjem resno krši pogodbene obveznosti ali škoduje legitimnim interesom podjetja, vendar zgolj sklicevanje na ugled organizacije še ne pomeni, da je odpoved avtomatično zakonita. Ker pogodba in pravna oblika Perkovićevega sodelovanja z G2 nista javno znani, ni mogoče zanesljivo presoditi, ali je bila prekinitev sodelovanja pravno dopustna.

Če se bo Perković odločil za tožbo, bi lahko izpodbijal prekinitev sodelovanja oziroma uveljavljal odškodnino zaradi diskriminacije na podlagi verskega oziroma moralnega prepričanja.

Primer odpira pomembno vprašanje: ali lahko podjetje od zaposlenega zahteva, da svoja osebna verska in moralna prepričanja prilagodi vrednotam organizacije, tudi kadar jih izraža zunaj delovnega okolja?

Očitno svoboda govora velja vse do trenutka, ko neha sovpadati s prepričanji tistih, ki sicer tako glasno zagovarjajo strpnost in jo zahtevajo zase. Perković svoje vere nikoli ni skrival. Nasprotno, javno je govoril o svoji katoliški pripadnosti, med drugim se je pohvalil tudi s srečanjem s papežem. Toda očitno je katolikom dovoljeno, da svojo vero živijo zasebno, ne pa tudi, da o njej javno govorijo, kadar njihova prepričanja niso v skladu s prevladujočimi družbenimi stališči. Katoliški nauk glede splava je namreč povsem jasen.

Če je svoboda govora dovoljena le za družbeno sprejemljiva prepričanja, potem to ni svoboda govora, ampak zgolj svoboda ponavljanja dovoljenih mnenj.

Resnica boli. Zato je tudi odziv tako zelo nesorazmeren in radikalen. Vendar resnica tudi osvobaja. Zato potrebujemo še več Perkovićev, da bomo ozdraveli kot družba. In varovanje še nerojenega človeškega življenja nikakor ni samo stvar vere, ampak v prvi vrsti humanosti in človeškega dostojanstva.