Vir: AIZdravamarijo smo izmolili že tisočkrat. Pa smo kdaj zares slišali, kaj v njej prosimo? Na koncu vsake izgovorimo dve besedi, ki ju zlahka preslišimo: zdaj in ob naši smrtni uri.
Enrico Petrillo, mož Chiare Corbella Petrillo, je v enem intervjuju tem besedam dal poseben pomen: pravi, da sta to edina trenutka v naši zgodbi, ko srečamo Boga. Enrico se je tega naučil ob grobovih dveh otrok in ob smrti žene. Kaj o molitvi rožnega venca se lahko naučimo iz njegove zgodbe?
Chiara in Enrico
Chiara Corbella se je rodila leta 1984 v Rimu. Enrica Petrilla je spoznala avgusta 2002 na romanju v Medžugorju. Poročila sta se septembra 2008 v Assisiju.
Prva hčerka, Maria Grazia Letizia, je imela anencefalijo. Rodila se je junija 2009 in živela pol ure. Leto pozneje se je rodil Davide Giovanni s hudimi okvarami in tudi on je umrl kmalu po rojstvu. Oba sta bila krščena, oba sta ju starša objela in izročila Očetu.
Med tretjo nosečnostjo so Chiari odkrili agresiven rak. Zdravljenje je odložila, da ne bi ogrozila otroka. Francesco se je rodil zdrav maja 2011. Chiara je umrla 13. junija 2012, stara 28 let. Rimska škofija je leta 2018 odprla postopek za njeno beatifikacijo.
Enrico pravi, da mu je bila Chiara podarjena za deset let. Od tistega poletja v Medžugorju do njene smrti jih je minilo natanko toliko.
Zakaj ravno te besede?
Zdravamarija ni nastala naenkrat. Kristjani so jo sestavljali stoletja. Prvi del molitve predstavljajo angelov pozdrav Mariji, drugi del pa je prošnja, saj so verniki čutili potrebo, da bi Marijo tudi prosili. Tako se je v 14. in 15. stoletju razširil drugi del: »Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.«
To so bila stoletja kuge, vojn in velike umrljivosti otrok. Kristjani tistega časa so smrt poznali od blizu. Zato so prosili za dve stvari, ki sta jim bili najbolj potrebni: pomoč v tem trenutku in pomoč v zadnjem.
»Milost je samo v sedanjosti«
“Ali ostajamo v sedanjosti ali pa znorimo.”
Ko Enrico govori o Chiari, se vedno znova vrne k njeni veliki lastnosti: »Zlahka je naredila prostor milosti in Njemu.« Nato razloži, zakaj je to tako redko in tako dragoceno:
»Značilnost milosti je, da je samo v sedanjosti. V Zdravamariji molimo ›zdaj‹ in ›ob naši smrtni uri‹. To sta edina trenutka v naši zgodbi, ko srečamo Boga.«
Kot pove, ga je tega naučila prav njihova zgodba: »Po naših otrocih, skozi bolečino, nam na koncu ostaja dvoje: ali ostajamo v sedanjosti ali pa znorimo, kajti satan nas skuša s prihodnostjo in preteklostjo.«
Skušnjava prihodnosti zveni prepričljivo. »Govori nam laži, kot je ›Nikoli ne boš zmogel živeti kot vdovec‹, potem pa si v resnici vdovec in navsezadnje zmoreš.« Enrico bolečine ne olepšuje: »Ne da ne bi čutil vdovske bolečine. Jaz nosim isto bolečino kot vsi vdovci tega sveta.« A doda: »Bog ne da križa, ki bi bil težji od bremena, ki ga zmoreš nositi. Če torej Bog od tebe nekaj prosi, je to zato, ker z Njim to zmoreš.«
Nam bo jutri kaj lažje moliti?
Strah nas rad odnese v jutri, kjer si slikamo križe, ki jih še ni, ali nazaj v preteklost, kjer se obtožujemo za tisto, česar ne moremo več spremeniti. Ko pa vzamemo v roke rožni venec, nas vsaka Zdravamarija pokliče nazaj, tja, kjer smo zares in kjer nas Bog čaka. Ali kot nas je naučila Chiara: milost je odmerjena za danes. Kakor mana v puščavi, ki je ni bilo mogoče shraniti za jutri.
Oglejte si tudi:
Gregor Čušin: “Bog se nikomur ne vsiljuje. On šepeta.”
Ana Perdih, dr. med.: Ko se ti najavi otrok z Downovim sindromom
Katarina Nzobandora po izgubi otroka: “Svet je hitel naprej, jaz pa sem stala na mestu.”
Peter Pučnik: “Četudi je tvoje življenje včasih ranjeno, potolčeno in prizadeto, je vseeno edino, ki ga imaš.”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
