Papež posluša žrtve. Kdaj bo prišel na vrsto primer Rupnik?

Vir: Canva/Iskreni

Leon XIV. se je v Lurdu skoraj dve uri pogovarjal s sedmimi žrtvami zlorab v Cerkvi. Istočasno na odgovor iz Vatikana še vedno čaka pet žrtev Marka Rupnika. Dve med njimi sta Slovenki.

V nedeljo, 27. septembra, se je papež Leon XIV. v škofovski hiši v Lurdu zasebno srečal s sedmimi žrtvami spolnih zlorab v Cerkvi, štirimi moškimi in tremi ženskami. Zlorabljeni so bili v župnijah, internatih, redovnih skupnostih in cerkvenih gibanjih. Srečanje je bilo načrtovano za eno uro, trajalo pa je skoraj dve. Papež se je najprej s vsakim pogovarjal posebej, nato so se pogovarjali skupaj. Z nekaterimi je tudi molil. Po sporočilu Svetega sedeža se jim je zahvalil za boleča pričevanja in se zavezal, da bo storil vse, da se zlo, ki so ga doživeli, ne bi ponovilo drugim.

Srečanje je bilo prvič v zgodovini uradno vključeno v program papeškega potovanja. Jerome Guillement, ki je bil zlorabljen kot najstnik in je o tem napisal knjigo, je po srečanju povedal, da je papež razumel “sistemski značaj problema”. Storilci so posamezniki, zlorabe pa omogoča tudi sistem znotraj institucije.

Nekaj ur prej je Leon XIV. med mašo pred 150.000 romarji govoril o globokih ranah, nezvestobi in bolečih napakah v Cerkvi. Dejal je, da se jih ne da zaceliti drugače kot “s ponižnim podrejanjem Gospodovemu očiščujočemu pogledu”. Francoskim škofom se je zahvalil za pogumne ukrepe in jih pozval, naj ohranijo največjo možno pozornost.

Pot poslušanja, ki se nadaljuje

Lurd ni osamljena gesta. Junija se je papež v apostolski nunciaturi v Madridu srečal s šestimi žrtvami zlorab v Španiji. Lani oktobra pa se je kot prvi papež srečal z organizacijo žrtev in zagovornikov Ending Clergy Abuse, s čimer se je razlikoval od predhodnikov, ki so se takim skupinam izogibali.

Tudi Lurd ni bil brez kritik. Sedem udeležencev sta izbrali francoska škofovska konferenca in konferenca redovnikov po stikih s približno 40 skupinami in posamezniki. Nekateri kolektivi žrtev so opozarjali, da je sedem ljudi premalo ob 330.000 žrtvah, kolikor jih je ocenila neodvisna preiskava iz leta 2021. V Vatikanu odgovarjajo, da je majhna skupina omogočila resničen pogovor, kar je želel papež. Žrtve zdaj pričakujejo konkretna dejanja.

Pismo, ki je prispelo pred obiskom v Lurd

Najbolj jih boli sporočilo, ki ga po njihovem mnenju ta zgodba pošilja drugim žrtvam: da prijava cerkveni oblasti nima smisla.

Le nekaj dni pred potovanjem v Francijo, t.j. 23. septembra 2026, pa je papež prejel odprto pismo, podpisano s strani petih žrtev Marka Rupnika: Glorie Branciani, Mirjam Kovač, sestre Samuelle, Vide Bernard in Pie. Vseh pet je bilo žrtev bodisi spolnih, psihičnih ali duhovnih zlorab. Nekatere so doživele vse troje. Proti Rupniki trenutno poteka postopek pred posebnim sodiščem v Vatikanu.

Pismo se začne z zahvalo. Tarbeški in lurški škof Jean-Marc Micas je dal Rupnikove mozaike na fasadi lurške bazilike dokončno prekriti. Jedro pisma pa je stiska. Za začetek postopka so izvedele iz medijev. Njihova odvetnica Laura Sgrò je Dikasterij za nauk vere večkrat prosila vsaj za osnovna pojasnila, a odgovora ni dobila. Opozorila je tudi, da njene klientke niso bile povabljene kot priče in da sama kot njihova zastopnica ne sme sodelovati na obravnavah. Molk doživljajo kot novo rano. Najbolj jih boli sporočilo, ki ga po njihovem mnenju ta zgodba pošilja drugim žrtvam: da prijava cerkveni oblasti nima smisla.

Kaj se še mora zgoditi?

Ob primerjavi obeh zgodb se ponuja vprašanje, zakaj papež Rupnikovih žrtev ni sprejel tako, kot je sprejel francoske. Rupnikove žrtve sicer ne prosijo za avdienco, ampak za pravičen proces: da ima vsaka stran pravico do besede. Prosijo za jasnost, preglednost ter nepristranske in neodvisne sodnike.

Vatikan pa ves čas molči. In to že šest let, odkar so vnovično podale prijavo. Iz pisma se da razbrati, kaj bi žrtvam že zdaj pomenilo veliko. Prvič, da bi jih o postopku redno obveščali. Drugič, da bi bile slišane kot priče, saj gre za njihove zgodbe. Tretjič, da bi bil postopek sklenjen v razumnem času in da bi bila sodba javno pojasnjena. Vse to bi pokazalo, da Cerkev žrtve jemlje kot vir pomoči na poti do resnice, ne kot oviro. S tem bi Leon XIV. uresničil lastne besede o jasnosti in pravici.

Lurd prekriva, Aparecida blagoslavlja

Zakaj en škof Rupnikova dela prekriva iz spoštovanja do žrtev, drug pa enaka dela blagoslavlja?

K verodostojnosti sodi tudi doslednost. 12. septembra 2026, dva tedna pred papeževo mašo pred prekritimi mozaiki v Lurdu, so v brazilski Aparecidi, največjem Marijinem svetišču v Južni Ameriki, slovesno odprli zahodno fasado bazilike s skoraj 4000 kvadratnimi metri mozaikov Centra Aletti, ki ga je ustanovil Rupnik. Italijanska novinarka Federica Tourn, ki primer spremlja že leta, v podkastu izpred nekaj dni navaja, da je bil Rupnik ob blagoslovu teh mozaikov prisoten. Po njenih besedah gre za paradoks brez primere, saj na eni strani papež podpira škofa Micasa in zakritje mozaikov, prav tako odstranitev vseh Rupnikovih del z vatikanskih komunikacij in spletnih straneh, po drugi strani pa dopušča da se njegova nova dela razkrivajo. Tournova to opisuje kot: “Zdi se, da desnica papeža Leona XIV. ne ve, kaj dela levica.”

Zakaj en škof Rupnikova dela prekriva iz spoštovanja do žrtev, drug pa enaka dela blagoslavlja, ne vemo.

Zakaj je to naša zgodba

Rupnik je Slovenec, njegova dela so v številnih naših cerkvah, dve od petih podpisnic odprtega pisma sta Slovenki. Ne glede na to, kako bo postopek končan, pismo postavlja vprašanje vsakemu občestvu: kako poslušamo tiste, ki pravijo, da so bili v Cerkvi ranjeni?

V Lurdu je papež pokazal, da zna poslušati. Podpisnice pisma sklenejo z besedami: »Potrebujemo resnico, Sveti oče, a tako kot me jo zelo potrebuje tudi Cerkev.« Odgovor nanje bo pokazal, ali je bil Lurd začetek poti ali le lepa gesta.