Ženska in zdravnika obsojeni zaradi umora novorojenčka po splavu v 36. tednu

Foto: Canva

Primer ženske, ki so ji zdravniki na njeno željo opravili splav v 36. tednu nosečnosti, nato pa ubili novorojenčka, ki se je rodil živ, je pretresel Južno Korejo in sprožil burno razpravo o splavu.

Južnokorejsko sodišče je žensko in dva zdravnika obsodilo zaradi umora novorojenčka. Po ugotovitvah tožilstva se je otrok rodil živ s carskim rezom, nato pa so ga zdravstveni delavci ubili.

Kot poroča BBC, je bil kirurg, ki je izvedel poseg, obsojen na štiri leta zapora, direktor bolnišnice pa na šest let zaporne kazni. Ženska, stara okoli dvajset let in v medijih predstavljena s priimkom Kwon, je prejela tri leta pogojne zaporne kazni.

Primer je v Južni Koreji sprožil veliko ogorčenje in ponovno odprl razpravo o pravni ureditvi splava v državi.

Otroka so po rojstvu dali v zamrzovalnik

Tožilci so na sojenju povedali, da se je otrok po carskem rezu rodil živ. Po njihovih navedbah sta direktor bolnišnice in kirurg novorojenčka položila v zamrzovalnik, kjer je umrl. Bolnišnično osebje je nato ponaredilo zdravstveno dokumentacijo, da bi bilo videti, kot da je šlo za mrtvorojenega otroka.

Med sojenjem sta kirurg in direktor bolnišnice priznala umor novorojenčka.

Preiskava zaradi izpovedi na YouTubu

Primer je prišel v javnost leta 2024, ko je Kwon na YouTubu objavila videoposnetek, v katerem je opisala svojo izkušnjo s splavom v 36. tednu nosečnosti. Video je sprožil javno ogorčenje in kazensko ovadbo južnokorejskega ministrstva za zdravje. Policija je nato sprožila preiskavo proti ženski in zdravstvenemu osebju.

Kwon je na sodišču trdila, da ni vedela, da bo postopek izveden na način, ki bo privedel do smrti otroka. Povedala je, da je za nosečnost izvedela šele v sedmem mesecu in da se je za splav odločila, ker ni imela stalnega dohodka. Dodala je tudi, da je med nosečnostjo pila alkohol in kadila, zato jo je skrbelo, da bi imel otrok zdravstvene težave.

Sodišče je sicer nedvoumno ugotovilo, da so zdravstveni delavci Kwon jasno povedali, da je otrok zdrav in da se bo rodil živ. Na ultrazvočnem pregledu je slišala tudi njegov srčni utrip. Je pa sodišče pri kazni upoštevalo tudi dejstvo, da Južna Koreja nima jasne zakonodaje, ki bi urejala splav.

Odprava prepovedi splava leta 2019

Leta 2019 je ustavno sodišče razveljavilo dolgoletno prepoved splava in parlamentu naložilo, naj pripravi novo zakonodajo. Vlada je leta 2020 predlagala zakon, ki bi dovoljeval splav do 14. tedna oziroma do 24. tedna v posebnih primerih, na primer zaradi zdravstvenih razlogov ali po posilstvu.

Toda zakon zaradi političnih nesoglasij ni bil sprejet. Država tako še danes nima jasno določene zakonske meje, do katerega tedna je splav dovoljen.

Primer Kwon je zato sprožil širšo razpravo o tem, kako naj država uredi to področje in kakšno zaščito potrebujejo nerojeni otroci ter ženske v težkih življenjskih okoliščinah.

Pravice žensk in zaščita otrokovega življenja

Vprašanje splava se pogosto predstavlja predvsem kot vprašanje pravic žensk. Toda primeri, kot je ta, pokažejo, da gre hkrati tudi za vprašanje zaščite človeškega življenja v najbolj ranljivi fazi.

Kakšna je pravzaprav razlika med tem primerom in splavom v 25. tednu? Kaj pa v 12. tednu? Na koncu je razlika predvsem v številu tednov razvoja otroka.

Ko je Kwon v 36. tednu nosečnosti ugotovila, da otroka ne želi, bi morala obstajati boljša rešitev zanjo in za otroka kot tragičen konec, ki se je zgodil. V takšnih situacijah bi morala družba znati ponuditi več podpore materam v stiski ter rešitve, ki varujejo tako žensko kot otroka.

Prav zato razprava o splavu ni preprosta ali črno bela. Spremembe zakonodaje ali širjenje dostopa do splava se lahko na prvi pogled zdijo kot širjenje pravic. Toda vsaka družba se bo prej ali slej morala vprašati, kje postaviti mejo med reproduktivnimi pravicami odrasle ženske in zaščito nebogljenega človeškega življenja.