V Celju pri sv. Jožefu je bilo med 8. In 10 aprilom čutiti pomlad. Seveda tudi v zraku, ampak še veliko bolj v srcih udeležencev vikenda e-priprave. 50 udeležencev iz 3 internetnih skupin se nas je zbralo, da bi naše spletne identitete dobile živ človeški obraz in da bi naše dvojine bogatile druga drugo.
Po mnogih globokih in zelo osebnih stvareh, ki smo si jih v preteklih tednih že delili na forumu, med nami na začetku vikenda ne bi smelo biti nobene zadrege, a je vendarle bila, po glavi nam je rojilo: »Le kdo neki sta ta dva?« »Sem to dekle že nekje srečala?« »O, glej glej, koga vidim!« »Mogoče sta pa to tista dva, ki pojesta jabolko tako, da ostane le pecelj!« »Morda onadva oba obožujeta klavirsko glasbo?« »Hm, tega sem si pa drugače predstavljal« … Vsa ugibanja in spraševanja so se po začetnem spoznavanju razblinila, prej nepovezani drobci so se začeli sestavljati in med nami se je počasi udomačevala domačnost. Čutili smo, da nas je skupaj pripeljalo isto hrepenenje – biti srečna skupaj.
A priti, biti in vztrajati skupaj ni vedno enostavno. Lahko je neskončno boleče ali neskončno lepo. Kakšna je pot do slednjega, smo spoznavali v temah preko celotnega vikenda. Že prvi večer smo se soočili s temo odhoda od doma in se spraševali o prtljagi, ki jo nosimo s sabo. V sobotnem dopoldnevu smo se zagrizli v temelj zakona – poročno obljubo, popoldne ob skupnem preučevanju svetopisemskih odlomkov odkrivali, kako si je Bog zamislil spolnost med možem in ženo, razbijali predsodke o naravnem načrtovanju družine, v nedeljo pa spoznavali, kako se vrti kolo zakonske duhovnosti. Da so bile teme zares žive in vpete v življenje, so s pričevanji o svojih izkušnjah poskrbeli voditeljski pari, pa tudi duhovna spremljevalca sta z nami delila svoj svet in izkušnje.
Ko se je nabralo že toliko besed, da so napolnile srce in glavo, je bilo treba malce umolkniti in v trenutkih ustvarjalne tišine so nastajala prav posebna darilca, s katerimi so se pari obdarovali po skupni maši. Kako nas vse skupaj doživeto zbližuje in razveseljuje, pa se je pokazalo v skupnem sobotnem večeru, ko smo ob pomoči zabavnih družabnih iger in z veliko smeha kar vztrajali drug ob drugem dolgo v noč – tako dolgo kot menda še nikoli prej …
Naslednje jutro zato tudi ni bilo tako težko vstati, saj smo prihajali med prijatelje. V mnogih so podeljene izkušnje in zgledi drugih parov prebujali tudi novo upanje in veselje, kar je bilo mogoče brati na obrazih in slišati na refleksijah po skupinah. Kako prijetno je bilo poslušati: »Prej mi je bilo poročiti se nuja, zdaj je postalo želja!« »Ni me več strah, verjamem, da grem v zakon s pravim človekom.« »Želim pustit boleče izkušnje za sabo in živet svoje življenje.« »Prvič sem videla, kako močno sta povezani spolnost in duhovnost.« »Občutila sem tako veliko povezanost. S tabo.« »Sedaj vidim, da je mogoče živeti tudi drugače …« »Sklenil sem, da te bom bolj poslušal …« »Začutil sem prav posebno željo in potrditev, da je družina tisto, česar si najbolj želim!« »Hvala za vaše izkušnje in iskrenost!«
Ja, iz Celja smo odhajali s pomladjo v srcu … upajmo, da za njo pride tudi poletje rodovitnih zakonov! 🙂
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!