V javni razpravi nov predlog zakona o istospolnih skupnostih

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide je to sredo v javno obravnavo posredovalo novi predlog Zakona o partnerski skupnosti (ZPS). Kaj zakon predlaga?

Predlog zakona je bil javnosti predstavljen že spomladi, vendar je nadaljnji postopek zastal zaradi padca Bratuškine vlade. Po besedah ministrstva želijo z novim zakonom »odpraviti razlikovanje, ki temelji na podlagi spolne usmerjenosti«. Pri tem se sklicujejo na sodbi iz leta 2009 in 2014, v katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje pri ureditvi dedovanja istospolnih partnerskih skupnosti.

Kot zagotavljajo na ministrstvu, »predlog Zakona o partnerski skupnosti ne posega na področje posvojitev in tudi ne na področje oploditve z biomedicinsko pomočjo,« čeprav naj bi imela novoustanovljeni institut partnerske skupnosti »enake pravne posledice, kot jih ima sklenjena zakonska zveza med dvema osebama različnega spola«.

Predlog zakona med drugim:                             

• uvaja terminološko spremembo: namesto o istospolni partnerski skupnosti govori le o »partnerski skupnosti«;
• uvaja »nesklenjeno partnersko skupnost«, ki ima enake posledice kot zunajzakonska skupnost oseb različnega spola;
• odpravlja registracijo istospolnih skupnosti in uvaja slovesen način sklepanja partnerske skupnosti;
• odpravlja nekatere neenakosti na področju dedovanja, zdravstvenega zavarovanja, obravnavi istospolnega partnerja kot svojca itd.

Nekateri problemi, ki jih odpira predlog, pa so na primer:

• uzurpacija termina »partner«: ta pojem uporabljamo ne le na področju intimnih odnosov, temveč tudi na primer na področju poslovnega sodelovanja itd. Odslej bosta partnerja pomenila osebi istega spola, ki živita v intimni skupnosti;
• sklicevanje na sodbe Ustavnega sodišča: možnost za popravo obstoječih neskladij v Zakonu o registraciji istospolnih skupnosti je imela Anja Kopač Mrak že pred petimi leti, ko so bili s strani opozicije predlagani popravki, ki bi neskladja odpravili; takrat jih je ekipa ministrstva zavrnila, ker je želela izsiliti sprejem celotnega Družinskega zakonika;
• s strogo pravnega vidika je lahko problematično, da zakon partnerski skupnosti podeljuje vse pravne posledice, kakršne ima zakonska zveza, razen na področju posvojitev in oploditev z biomedicinsko pomočjo; to bi lahko postala točka pravnega izpodbijanja ureditve, da istospolni partnerji ne morejo posvojiti otrok.

Dvomi in odprta vprašanja so še zlasti velika zaradi njegovega avtorstva. Ekipa na ministrstvu in v njegovem Direktoratu za družino je bolj ali manj še vedno enaka kot v času Svetlikovega ministrovanja, ki je Slovence razdelilo (in dodatno zadolžilo) s propadlim predlogom Družinskega zakonika. Ministrica Anja Kopač Mrak je bila v tistem času generalna sekretarka in glavna odgovorna za »projekt Družinski zakonik«, eden od sedanjih generalnih sekretarjev pa je Dejan Levanič, takrat poslanec in goreč zagovornik ideologije za zakonikom. Poleg tega vse tri vodstvene funkcije ministrstva (poleg omenjenih dveh še generalna sekretarka Martina Vuk) zasedajo kadri iz stranke SD.

Težko si je predstavljati, da bi ti kadri po vsej izkušnji z Družinskim zakonikom lahko k tej isti problematiki pristopali nepristransko in neideološko. Zanimiv je že npr. ton uradnega opisa predloga zakona na spletni strani ministrstva, kjer se je predlagateljem zdelo potrebno z odebelitvijo poudariti po svoji naravi ideološki stavek: »Na ministrstvu verjamemo, da ljudje ne smejo biti neenako obravnavani na podlagi spolne usmerjenosti« …

Javna razprava o predlogu zakona bo predvidoma potekala do 15. novembra 2014. Do takrat lahko vse zainteresirane organizacije in posamezniki na naslov ministrstva oddajo svoje pripombe in dopolnila. 

Foto: Saša Despot