Študent, ki je odkril svobodo v spolnosti, 1. del

1. del zgodbe slovenskega študenta o tem, kako je zaživel svobodno spolnost.

Od žgočega poželenja preko boja do polnosti ljubezni

Sem študent v svojih zgodnjih dvajsetih in se imam za normalnega fanta, čeprav imam občutek, da za splošno mnenje, ki trenutno prevladuje v današnji družbi, ne ustrezam več v polnosti merilom ”normalnosti”.

Pred letom in pol me je dobri Bog nežno vzel v roke in me z očetovsko ljubeznijo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo preoblikoval v povsem drugačnega človeka. O spolnosti sem začel razmišljati povsem drugače.

Razlog, da sem se lotil tega pisanja, tiči v tem, da se srečujem s situacijami, ko moram utemeljevati (v prvi vrsti še vedno sebi) svojo odločitev za čistost. Ne mislim postavljati kakšne absolutne resnice o spolnosti, ki bi nujno veljala za vse enako, temveč sem zapisal, kar opazim na sebi, v svojem življenju, ko se ozrem nazaj na tiste čase.

V zgodnjih najstniških letih sem se že srečal s pornografijo, s samozadovoljevanjem pa še nekoliko prej. Pri šestnajstih sem izgubil nedolžnost. Res sem jo izgubil – če bi jo prihranil za bodočo ženo, je nikoli ne bi izgubil, ker bi ji jo podaril. Kar podariš, ne izgubiš, kajne? V nadaljnih petih letih sem spal še s tremi dekleti. Ves ta čas me je spremljala tudi pornografija in zabave z večjimi količinami alkohola.

Kaj mi je vse to prinašalo?

1) SLABŠA RAZMERJA z manj pogovori, spoznavanja, odkrivanja skupnih načel in vrednot … Manj aktivnosti, zdravega preživljanja prostega časa …

2) NAVEZANOST na dekleta, ki očitno niso bila prava zame. Predolgo časa sem vztrajal v zvezi, ki ni imela perspektive. Ko sem se razšel s prvo punco, sem zelo trpel, saj naju je vezala prva spolna izkušnja.

3) NIŽANJE KRITERIJEV – izbiral sem si vedno slabše punce, ki so imele vedno več fantov pred mano, pri tem sem si govoril, da to ni nič takega in da me ne moti. Ko danes pogledam nazaj, me nobena ni cenila in ljubila, kot sem cenjen in ljubljen sedaj. Razvrednotil sem vrednost svojega srca in se prostovoljno, brez pritoževanja postavil kot naslednji v vrsto in prešteval fante pred mano. Pa da ne bo pomote – ne obsojam deklet, ki so bile z večimi fanti. Pomembno je, ali se človek spreobrne in iskreno živi čistost v sedanjosti, ne pa, kako je bilo v preteklosti. Če bi obsojal druge, bi s tem obsodil sebe – v čem sem jim bil drugačen? Vendar nisem izbiral čistih deklet.

4) NESAMOZAVEST – mislil sem, da boljše punce ne morem dobiti, ker je nisem vreden ali pa najbrž sploh ne obstaja. Neumnost! Obstajajo krasne punce, ampak ne moreš iskati narcise med kaktusi – pojdi na Golico! Najboljša dekleta ne hodijo ven popivat in se ne poljubljajo vsako noč z drugim fantom v diskoteki (spet, zanalašč malo pretiravam in karikiram – poznam dekleta, ki hodijo žurat in se obnašajo dostojno).

5) LAGANJE sebi, ko sem zaradi užitka potlačil opozorila vesti, da me tako razmerje na dolgi rok ne more osrečiti.

6) Nisem se zaljubil v dekle, ampak sem se ZALJUBIL V SPOLNE ODNOSE – spolni odnosi so tako čudoviti! Zlahka verjamem, da so temelj srečnega zakona. Vendar je past te čudovitosti v tem, da vsakič, ko sem se spustil v spolne odnose in seveda odnos še ni bil zgrajen (prava ljubezen brez spolnosti še ni zaživela) – torej pred poroko, se je odnos nehal graditi (ali pa se je gradnja upočasnila na standard slovenskega gradbeništva), ker se je vse začelo vrteti okoli postelje.

7) LJUBOSUMJE IN POSESIVNOST – globoko v sebi, povsem podzavestno, ne moreš zaupati v tak odnos. Temelji niso bili postavljeni, ni bilo obljube o večni zvestobi pred Bogom, poleg tega pa sem bil suženj poželenja – če prav razumem, je smisel spolnega odnosa v podarjanju (to osvobaja in osrečuje), po svoji izkušnji pa vem, da zadovoljevanje svojih spolnih potreb s pomočjo partnerja dolgoročno prinaša ujetost, odvisnost, strah pred izgubo, to pa se izrazi v nezaupanju in želji po kontroli.

8) POMANJKANJE SAMOKONTROLE – še posebej pri pornografiji, ki je vedno na dosegu nekaj klikov z miško. Večkrat sem poskušal abstinirati, ampak nikoli nisem zdržal prav dolgo – ko je človek suženj nagonov, mu lahko pomaga samo trdna volja in Bog.

9) RANIL sem dekleta, namesto da bi kot pravi “dedec” branil njihovo dostojanstvo in čistost. Razlika med raniti in braniti je samo v eni črki, posledice pa so tako zelo drugačne. Imeti veliko deklet ni prav nič moškega. Stvar, ki naredi fanta za moškega, je skrb za dostojanstvo dekleta.

10) POVEČANA MOŽNOST SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNI – virus HPV, denimo, je zelo razširjen med spolno aktivnimi, kondom pa ni ustrezna zaščita! Trenutno čakam na testiranje. Doktorji so diskretni in nisem bil deležen nobenega obsojanja. Dejstvo je, da, če spiš z osebo, na nek način spiš tudi z vsemi njenimi bivšimi spolnimi partnerji in njihovimi spolnimi partnerji. Možnosti za okužbo dejansko niso tako zelo majhne, kot bi si človek mislil.

Svoboda!

Danes sem popolnoma osvobojen. Skoraj leto in pol že nisem pogledal pornografije, prenehal sem s samozadovoljevanjem, imam punco, s katero si želiva živeti čistost za vedno, tudi po poroki. Na tem mestu naj pripomnim, da je čistost širši pojem od vzdržnosti. Tudi ko par ni vzdržen, lahko živi čistost. Čistost je način gledanja na telo in spolnost brez poželenja (to ne pomeni odsotnost vsakršne iskre in čustev!). Je zvestoba tudi v mislih. Je želja osrečiti dragega oziroma drago, namesto osrečiti sebe preko drugega. Čistost je ljubezen. Poželenje je sebičnost. Tako si vsaj jaz predstavljam.

Morda se bo kdo zazrl vase in v napisanem prepoznal tudi sebe. Vendar si ne delam utvar, da bi moja izkušnja spremenila pogled družbe in vsakega posameznika, ki bo to prebral, na spolnost. V času, ko sem ga osebno ”lomil”, nisem razmišljal, kaj mi to prinaša – nasprotno, počutil sem se, kot da dobivam potrditev, da sem zaželen.

Vendar je taka ”potrditev” laž. Laž je, ker odnos razpade, hvaljenje pred prijatelji ne prinese stalnega občudovanja, fantaziranje pred ekranom ob pornografiji pa počasi pušča praznino. Tekom časa sem opazil svoj nemir, praznino in samo še večje hrepenenje po ljubezni. Očitno je bilo v mojem življenjskem slogu nekaj narobe.

Kakorkoli, če se kdo najde v moji zgodbi, bi mu rad sporočil, naj se ne boji in naj išče svojo resnico, svojo pot, in naj se obrne na Boga – ker on je res “kul” in mu ni odveč pomagati, hitro odpusti tistemu, ki se iskreno pokesa, in je prvi, ki ne obsoja.

V drugem delu članka študent spregovori, kaj mu je pomagalo zaviti na pot spreobrnjenja in kakšne sadove svoje nove poti vsakodnevno izkuša.