Za nami je drugo srečanje šole za starše, na kateri skupaj s strokovnjaki s Frančiškanskega družinskega inštituta predelujemo teme o tem, kakšna je prava vzgoja.
Na tokratnem srečanju smo obširno spregovorili o strahovih, s katerimi se kot starši srečujemo pri vzgoji svojih otrok.
Za starša je gotovo najbolj boleča nemoč in negotovost ob otrokovem odraščanju, ki se najbolj odraža pred očmi starih staršev. Najmočnejši vir strahu, ki ga starši imamo, so spomini na naše otroštvo. In ko dobimo svojega otroka, se ti strahovi pojavijo spet. Pri starševstvu smo vsi nerodni. Najbolj nerodni in negotovi smo pred svojimi starši, ker je tam največ prisotnega strahu, ki ga nismo uspeli predelati. Stari starši ta strah le še okrepijo.
Ker se mladi starši odločajo za drugačen način vzgoje, kot so ga bili sami deležni, pogosto poslušajo očitke lastnih staršev, kako ne znajo, kako razvajene otroke imajo in sploh dobijo občutek, da ne znajo biti starši. Starš je tako postavljen pred dvojne izzive: tiste, ki mu jih postavlja otrok, ter tiste, preko katerih se mora »dokazovati« pred lastnimi starši.
Da pa nismo ostali le pri teoriji, smo se posvetili tudi konkretnim primerom, kjer je voditeljica Katarina Kompan Erzar nazorno prikazala, kako v določeni situaciji reagirati.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
A lahko napišete kakšen stavek o tem, kaj je predavateljica povedala o vplivu tašče/tasta na vzgojo? Jaz namreč ne čutim nikakršnih strahov, dvomov ali pritiskov s strani mojih staršev na mojo vzgojo (ampak čutim sproščenost, potrditev), pač pa jih doživljam s strani tašče/tasta (občutek, da ne znam vzgajati, da vzgajam narobe…). Je bilo kaj govora o tem?
Hvala, če boste kaj napisali.