Ministrstvo, pristojno za družino, nas je na prvi dan julija presenetilo z nekaterimi predlogi novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki dodatno slabšajo položaj družin. Obenem razodevajo tudi nerazumevanje pomena in vzgojnega potenciala družine.
V Zavodu iskreni.net se kot družinska organizacija želimo aktivno vključiti v javno razpravo o predlogu zakona, predvsem pa omogočiti, da bi bil slišan glas čim več družin. Zato spodbujamo vse, ki vas bo ta zakon (če bo v tej obliki sprejet) prizadel, da nam pišete na [email protected] ali sodelujete s komentarji iskreni.net ali na socialnih omrežjih. Konkretna izkušnja velikokrat bolj nagovori kot s še tako dobrimi argumenti podprta analiza.
Niz zakonov, ki posegajo v pravice družin, se nadaljuje
Zadnji zakoni družinske politike so mnogim družinam zmanjšali otroški dodatek, podražili vrtec, mnoge so izgubile subvencijo šolske prehrane, štipendije, prevzele so pomembno breme varčevalnih ukrepov, prizadela pa jih je tudi pokojninska reforma.
Družine so v preteklih treh letih že prizadeli mnogi ukrepi, ki so poslabšali njihov položaj.
Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se je tako za mnoge družine zmanjšal otroški dodatek, podražil vrtec, mnoge so izgubile subvencijo šolske prehrane, štipendije. Družine so z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) prevzele pomembno breme nujno potrebnih varčevalnih ukrepov. Prav tako je družine prizadela sprejeta pokojninska reforma.
Zato je po mnenju Zavoda iskreni.net nesprejemljivo, da se ta trend nadaljuje tudi v predlogu novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Družine smo zlasti v zadnjem času pokazale razumevanje, da nosimo delež pri nujnih varčevalnih ukrepih, zato je uvajanje novih zakonskih rešitev, ki bodo finančno prizadele družine tudi tam, kjer to ni nujno potrebno, še toliko bolj boleče.
Če je še bilo moč razumeti, da je ministrstvo, pristojno za družino, nižalo raven pravic in ugodnosti zaradi zunanjega pritiska in potreb vlade kot celote, pa je povsem nerazumljivo, da to počne samo iz sebe, na področjih, kjer to glede na trenutne razmere ni nujno.
Slabši položaj za otroke, ki se varujejo doma / izven vrtcev
Za Zavod iskreni.net sta izrazito sporna predvsem dva ukrepa:
- Ukinitev višjega otroškega dodatka za otroke od 3 do 6 let, ki niso v vrtcu: zdaj je tem otrokom priznan 20% višji otroški dodatek, s predlogom novega zakona je to ukinjeno.
- Zmanjšanje pravic za starše štirih (ali več) otrok, ki zaradi otrok pustijo službo oziroma ostanejo doma: doslej so bili upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost do 10. leta najmlajšega otroka, po predlogu novega zakona le še do vstopa v šolo.
Država starše, ki so se pripravljeni bolj posvetiti otrokom z novimi predlogi »kaznuje« in jim prefinjeno sporoča, da družina ni najboljše vzgojno okolje.
Nepravično je, da bosta ukrepa prizadela predvsem tiste družine, kjer starši (in stari starši) že sedaj prevzemajo večji obseg skrbi za otroke, kar pomeni tudi nižje stroške za državo in inštitucije.
Namesto da bi država starše, ki so se pripravljeni bolj posvetiti otrokom (tudi na račun kariere!), pri tem podprla, jih z novimi predlogi neposrečeno »kaznuje« in jim prefinjeno sporoča, da družina ni najboljše vzgojno okolje. Če želi država povečati vpis v vrtce med 3. in 6. letom, ima na voljo veliko primernejše, pozitivne ukrepe, kot je odvzem 20 % višjega otroškega dodatka.
Še posebej je ta ukrep krivičen do tistih staršev, kjer ne-vpis v vrtec ni njihova lastna odločitev, ampak zaradi pomanjkanja prostorov v vrtcih te možnosti sploh nimajo. Za leto 2013/14 je denimo v Ljubljani v tem trenutku dvakrat več vlog kot prostih mest.
Manj možnosti za starše s 4 in več otroki
V letu 2012 je 1.490 staršev izrabilo pravico do plačila prispevkov ob skrbi doma za štiri ali več otrok. Da je ukrep bil na mestu, kaže dejstvo, da je število staršev, ki so se odločali za to možnost, v zadnjih letih naraščalo.
Težko bi rekli, da takšni ukrepi zasledujejo cilje lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Zdaj bo vsem tem družinam odvzeto nekaj let možnosti, da eden od staršev ostane doma in se intenzivno posveti otrokom. Težko bi rekli, da tak ukrep zasleduje cilje lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Ministrstvo se je po besedah Ane Vodičar, v. d. direktorice direktorata za družino, za to skrajšanje odločilo, ker je presodilo, da z vstopom najmlajšega otroka v šolo ni več potrebe po tovrstni podpori. Argument je precej neprepričljiv, saj po drugo strani lahko koristijo podporo tudi starši, ki imajo otroke v vrtcih (kjer so ravno tako deležni institucionalne oskrbe). Poleg tega pa izkušnje kažejo, da je lahko družinsko življenje v času, ko več otrok hodi v šolo, še veliko bolj zahtevno in naporno kot v predšolskem obdobju.
Tudi glede na finančni obseg se ukrep kaže kot povsem nepotreben. Ob že tako maloštevilnih velikih družinah bi bila ohranitev sedanjega stanja pomembna podpora velikim družinam. Žal se obeta, da se bo zgodilo ravno nasprotno.
Simbolno sporočilo: nezaupanje v vzgojne potenciale družine
Ukrepi razodevajo miselnost aktualnega ministrstva, ki se kaže v temeljnem nezaupanju do družine kot najbolj optimalnega okolja za rast in razvoj otroka.
Poleg tega, da bosta omenjena ukrepa prizadela precejšnje število družin, nosita s seboj pomembno simbolno sporočilo. Razodevata miselnost aktualnega ministrstva, ki se kaže v temeljnem nezaupanju do družine kot najbolj optimalnega okolja za rast in razvoj otroka.
Danes je čedalje več staršev, ki to prepoznavajo in so pripravljeni sprejeti starševstvo kot poklic. Pa ne samo matere, mnogokrat si to skrb delita oba starša, kar kažejo predvsem primeri, ko si oba starša delita možnost skrajšanega delovnega časa.
Večanje števila takšnih družin, ki je jasno razvidno tudi iz podatkov ministrstva, ima več pozitivnih posledic. Gotovo je najpomembnejša ta, da imajo otroci možnost odraščati v intenzivnejšem izkušanju družine, kar je za njihov razvoj najbolje. So pa tudi druge posledice, od manjših stroškov države in občin do blažilnih učinkov na že tako zaostren trg dela.
Spodbujanje takšnih odločitev je v resničnem interesu države. Ne samo finančno, ampak tudi vrednostno, simbolno, saj bi s tem priznala družini tisto vrednost, ki jo ima. Žal pa država ob sicer deklarativni podpori družini v resnici ne prepoznava in ne potrjuje njenega nenadomestljivega pomena.
Žal država ob sicer deklarativni podpori družini v resnici ne prepoznava in ne potrjuje njenega nenadomestljivega pomena.
Predlog novega zakona prinaša tudi spremembo, ki je v javnosti povzročila največ zanimanja in nasprotovanja – skrajšanje starševskega dopusta za matere in obvezni starševski dopust za očete.
Tudi ta ukrep bo imel za državni proračun blagodejne posledice, prizadel pa bo določeno število družin. Tudi ta ukrep razodeva nerazumevanje (ne samo slovenske, ampak tudi evropske) oblasti o pomenu in dopolnjevanju materinstva in očetovstva.
In tudi pri tem ukrepu država neposrečeno na način prisile posega v usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, namesto da bi na pozitiven način omogočala svobodne izbire. Več o tej problematiki bomo pisali v prihodnjih dneh.
Sporočite nam vaše mnenje o predlogih zakona. Kako so vaš družinski proračun prizadeli dosedanji ukrepi? Kakšno je vaše mnenje o odnosu države do družine? Pišite nam na [email protected]!
Foto: Matej Leskovšek, siol.net
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!