Je priden in joka

Od rojstva najinega sina poslušam značilen stavek, ki ga zastavijo mladi družini naključne mimoidoče gospe. Ta se glasi: »Je priden ali joka?«

Največkrat je to stavek, s katerim poskušajo prebiti led in poizvedeti, kakšno je »stanje« v novopečeni družini.

Kot odgovor na tovrstno vprašanje najraje odvrnem kar z vprašanjem: »Kako to mislite?« in na drugi strani sledi molk, za njim pa gesta zadrege (glajenje za ušesi), ko dodam: »A je dojenček spoh lahko poreden?« Saj nasprotje pridnosti je porednost, ki se skriva za temi besedami »a joka?«

In začela sem razmišljat: Je najin dojenček poreden, ker nama z jokom, ki je njegovo edino sredstvo komunikacije z nama, želi povedat, da nekaj potrebuje? Jakob (tako je ime najinemu sinu) je potemtakem poreden, ko nama želi povedati, da bi rad jedel, ker je že lačen; ko mu ne paše več položaj v naročju, ker bi rad gledal »v svet« in ne samo v moj vrat in želi raziskovat okolje; ker želi da ga vzdignem, ker je že dolgo časa v ležečem položaju, … Poreden je tudi, ko je že utrujen in ne zna še sam od sebe zaspati in me potrebuje, da mu pomagam umiriti se in zaspati. Drugih razlogov za jok midva nisva doživela.

Da bi še bolj ponazorila, kako nesmiselno se mi zdi razmišljanje, da je otrokov jok »porednost«, naj podam skrajno primerjavo. Nepokretna oseba, ki ne more razločno govoriti, prosi na kar se da najbolj razumljiv način, da ji date jesti. Vi pa bi rekli: »Ah, nehaj, nehaj mrmrati. Kaj pa je spet?«

Lažje je najti vzrok za jok, če takoj izključiš možnost, da ti dojenček nagaja, te preizkuša, ti nasprotuje ali te izsiljuje.Ko dojenček joka, velikokrat slišim starše, ki pravijo: »Zdaj pa res ne boš jokal. Joka se pa res ne.« ali kaj podobnega. Včasih je težko razbrat, čemu dojenček joka. Je pa lažje najti vzrok, če takoj izključiš možnost, da ti dojenček nagaja, te preizkuša, ti nasprotuje ali te izsiljuje. Hitreje najdeš vzrok, ker greš takoj iskat, kaj je narobe, ni prav ali kaj manjka.

Najina odzivnost na jok Jakoba prej pomiri in on sam zazna, da je slišan in nama bo v bodoče še lahko povedal, naju spomnil, da nekaj ni v redu. Ob tem se počuti varno, ker ve, da ne bo naletel na gluha ušesa in razvija prvo sporazumevanje z nama.

Vaš dojenček je priden, ker poreden pač ne more biti. In, ja, joka, ker po odraslo še ne zna govoriti.

Moj dojenček je priden in joka.