Intimnost v zakonu

Kaj je intimnost? Kako sva si lahko še bolj blizu? Je intime lahko preveč?

Intimnost pomeni, kako blizu sta si – čustveno, duhovno, intelektualno, spolno in še v mnogih drugih pogledih. Intimnosti ni končni cilj, ampak pot, ki poteka skozi zakonsko življenje. Doseganje intimnosti je “proces, ki ni nikoli končan ali popolnoma dodelan”. Oba rasteta in se razvijata, zato se tudi spreminjata. Če v zakonu zanemarita intimnosti, bosta živela eden mimo drugega. Na intimnosti morata delati sedaj.

Koristi intimnosti v zakonu

Študije kažejo, da zakonska zveza prinaša številne ugodnosti. Poročeni ljudje so bolj zdravi in živijo dlje, so boljše ekonomsko preskrbljeni in imajo bolj izpolnjujoče spolno življenje.

Oblike intimnosti

Intimnost ima lahko različne pomene za moške in ženske, vendar imajo vsi ljudje osnovno potrebo po intimi in bližini z drugo osebo. Ženske so pogosto predstavljene z željo po čustveni intimnosti, medtem ko naj bi moški imeli željo le po spolni intimnosti. Intimnost pa ima številne oblike, vključno z naslednjimi:

• Čustvena intimnost je bližina ustvarjena z izmenjavo čustev. Ker dekleta že od zgodnjih let spodbujamo k prepoznavanju in izražanju čustev, ženske na splošno bolje razumejo čustva kot moški. Na žalost pa družba običajno odvrača moške od občutenja in kazanja čustev. Moški, ki se čustvene intime niso naučili med odraščanjem, se lahko tega naučijo kot odrasli. Če to storijo, bodo njihovi zakoni močnejši in bolj zdravi.

  Prvi korak za čustveno zavedanje je, da postanete pozorni na svoja čustva, jih prepoznate in razmislite o možnih razlogih zanje. Naučite se razlikovati med močnimi čustvi kot sta groza in bes, in komaj opaznimi kot so strah, negotovost in vznemirjenje. Do čustvene intime lahko pride, ko ljudje vedo, kaj čutijo, ko te občutke izrazijo in se o njih pogovorijo. 

• Miselna ali intelektualna intimnost vključuje medsebojno razumevanje o vseh pomembnih področjih zakona. Postavitev skupnih ciljev je eden od načinov za nadaljevanje intelektualne intimnosti. Cilj je lahko varčevanje za določen namen ali odločitev za vsakodnevne skupne sprehode.

• Duhovna intimnost vključuje delitev verskih prepričanj, skupno udeleževanje verskih obredov, pogovor o vprašanjih s področja duhovnosti. Ko si delite duhovne izkušnje, postanete združeni v vaši drži in ciljih.

• Rekreacijska intimnost je uživanje v skupnih dejavnostih, kot so kolesarjenje, igranje nogometa, planinarjenje ali branje. Tako preproste stvari kot so pihanje balonov, gledanje filma ali priprava obroka skupaj, so dobri načini za razvoj rekreacijske intime.

• Finančna ali denarna intimnost prihaja s pogovorom o denarju in izmenjavo vajinih financ. Če imata ločena računa in ločene dohodke, bo v vajinem zakonu čutiti pomanjkanje finančne intime. 

• Spolna intimnost je ena od najpomembnejših dimenzij zdrave zakonske intimnosti. Zdrava spolna intimnost vključuje tako pogosto spolno aktivnost, da sta zadovoljna oba partnerja, spolne dejavnosti, v katerih uživata oba, in odprt dialog o seksu. Najpogostejši problem je različna stopnja interesa za spolne odnose. Več kot polovica vseh poročenih parov ima težave z razpravljanje o vprašanjih glede spolnosti. 

Značilnosti intimnosti

Razmerja z zdravimi intimnostmi imajo več skupnih dejavnikov, vključno z naslednjimi:

• Medsebojno zaupanje gradi občutek varnosti obeh zakoncev. Čeprav boste drug drugega kdaj nenamerno ranili, pa tega ne boste storili namenoma, saj drugemu ne želite slabo.

• Nežnost vključuje ljubeznive izkaze skrbi za drugega. Preko dotika lahko izrazite svojo ljubezen do partnerja. Tak ljubeč stik je nujno potreben pri gradnji ljubezni.

• Sprejetje je brezpogojna potrditev v odnosu. Nihče ni popoln, vendar sprejetje pomeni, da se ne osredotočaš na napake drugega. Če se pogosto zalotite pri izpostavljanju napak svojega zakonca, delajte na ozaveščanju in osredotočanju na tistih pozitivnih lastnostih, zaradi katerih ste se zaljubili vanj.

• Odprta komunikacija je sposobnost razpravljanja o vsem. Vključuje tako iskreno izražanje misli in čustev kot tudi skrbno poslušanje. Znaki slabe komunikacije vključujejo nenaklonjenost do pogovora o stvareh, ki so se nam dogajale tekom dneva, in nepripravljenost poslušati zakonca, ko ta govori o svojih občutkih.

• Skrb je resnično zanimanje za blagostanje zakonca. Če počnete stvari, za katere veste, da prizadenejo zakonca, ne morete imeti zdrave intimnosti. Skrbi za drugega se lahko naučite tako, da najprej pomislite na to, kaj čuti zakonec, in ne, kaj čutite sami. Preden kar koli storite ali rečete, se vprašajte: “Bom s tem ranil-a zakonca?” 

• Opravičilo je zdravilo za napake, ki so neizogibne. Prepoznavanje napak, prevzemanje odgovornost za njih, izraz obžalovanja za povzročene bolečine in trdna odločitev za spremembo vedenja, ki vodi v ranjenost, je bistveno za obnovitev razmerja po storjeni napaki. Za zakonce, med katerimi je nastal prepad, je iskreno in ponižno opravičilo prvi korak pri izgradnji mostu čez ta prepad. 

• Odpuščanje je proces, ko iz misli odženemo jezo, željo po maščevanju in obsesivno razmišljanje o časih, ko nas je zakonec prizadel. To vključuje tudi dajanje dovoljenja zakoncu, da sme imeti pomanjkljivosti, da sme narediti napako in da se sme spremeniti. Odpuščanje ne ustvari avtomatično zaupanja ali sprave, niti ne pomeni odobravanja grdega vedenja. Vendar je pomemben korak pri obnovitvi skrhanega razmerja.

• Ustrezne meje so omejitve v odnosu, ki jih lahko določita skupaj ali posamezno. Te vključujejo odgovor “ne”, če vaš zakonec zahteva, da storite nekaj, kar je v nasprotju z vašimi vrednotami, ali gre za več, kot ste sposobni prenesti. Postavitev jasnih mej zase in spoštovanje meja partnerja ustvarja občutek varnosti in zaupanja. Če je vaš odnos je v težavah, se lahko eden od vaju (ali oba) odloči in napiše seznam pravic, ki jasno opredeljuje pogoje, potrebne za ohranitev odnosa. Na primer, ena žena je možu povedala, da bo vztrajala v zakonu le, če (1) bo prisotno medsebojno spoštovanje, (2) ne bo pitja in uživanja drog, (3) ne bo udarcev ali čustvenih zlorab, (4) ne bo varanja. 

Ali je lahko bližine tudi preveč?

Včasih zakonca pozabita na potrebo po ločenem času in lahko porabita preveč časa skupaj. Če se zakonec počuti krivega, ker si vzame čas zase ali pa ga preživi s prijatelji, se bo v odnosu lahko počutil omejenega in ujetega. Običajno to ne pomeni, da ljubezen pojema, pač pa le, da smo izgubili zdrav občutek o sebi.

Večina potreb po intimnosti je lahko izpolnjena s pomočjo potrebe zakonca ali druge osebe, vendar nihče ne more zadovoljiti vseh naših potreb. Mož lahko vidi v ženi čudovito zaupnico za svoje negotovosti in sanje, ne pa dobre spremljevalke na športnih dogodkih. Žena pa bo potrebovala redne izhode s prijateljicami, da bo lahko počela stvari, ki moža ne zanimajo, kot so npr. nakupi in ustvarjanje.

Zdrava intimnost vključuje opravljanje nekaterih interesov neodvisno od zakonca in spodbujanje zakonca, da storijo enako.

Medsebojna odvisnost

Prevelika odvisnosti v zakonu lahko privede da utrujenosti in jeze, ker smo odgovorni za srečo drugega. Prevelika odvisnost povzroča občutke nemoči in šibkosti, ker je vaša sreča v rokah nekoga drugega. Popolna neodvisnost je tudi nezdrava, ker se zakonca počutita nepotrebna in osamljena. Medsebojna odvisnost pa je ravnotežje med pretirano odvisnostjo in neodvisnostjo. V medsebojno odvisnem zakonu se zakonca počutita potrebna brez da bi bila preobremenjena. Imata občutek svobode in moči, ter razumeta, da je njuna sreča odvisna od njih samih in ne od drugega.

Vir: Derek Willis Hagey, Increasing Intimacy in Marriage